| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv dokapitalizacije na dobičkonosnost in makroekonomski učinek sistemskih bank zda in eu v času globalne finančne krize
Matej Tomec, 2017, doktorska disertacija

Opis: Z empiričnim testiranjem smo sprva raziskovali vpliv obsega dokapitalizacije in tipa investitorja na dobičkonosnost bank. Regresijske ocene so pokazale takojšen negativni vpliv obsega dokapitalizacije na dobičkonosnost bank, ki pa z zamikom enega leta postane pozitiven. Pozitivni vpliv z zamikom je pričakovan, še posebej v času krize, ko višji obseg dokapitalizacije banki omogoča učinkovitejše čiščenje slabega dela portfelja ob hkratnem doseganju kapitalskih zahtev in sposobnosti povečanja obsega poslovanja v prihodnje. Pri tem iz regresijskih ocen ni možno zaznati večje razlike med obsegom dokapitalizacije pri zasebnih investitorjih in državo. Banke, dokapitalizirane z državnim denarjem, so bile pogosto v večjih težavah in niso bile sposobne pritegniti dovolj zanimanja za zasebne investitorje, poleg tega so bile zaradi državne dokapitalizacije zavezane k sprejetju različnih ukrepov (zaveze EK). Vendar so bile državne dokapitalizacije pogosto obsežnejše v primerjavi z zasebnimi, kar je kljub večjim težavam bank povečalo sposobnost učinkovite sanacije in prispevalo k podobnemu vplivu na dobičkonosnost kot pri bankah, dokapitaliziranih z zasebnim kapitalom. S številnimi nepravimi spremenljivkami smo v nadaljevanju testirali še vpliv časa dokapitalizacije bank na dobičkonosnost. Tudi čas dokapitalizacije se je izkazal kot statistično značilen in pomemben pri doseganju dobičkonosnosti, saj je pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize (v prvih dveh letih), vpliv na dobičkonosnost bolj pozitiven v primerjavi z bankami, dokapitaliziranimi kasneje v času krize. Razlika v času dokapitalizacije je prisotna, kadar testiramo vpliv na dobičkonosnost ob koncu raziskovalnega obdobja, v letih 2014 in 2015, ko je večina bank že izšla iz krize. V tem primeru je vpliv na dobičkonosnost pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize, pozitiven, pri bankah, dokapitaliziranih kasneje v času krize pa visoko negativen. S hkratnim testiranjem obsega in časa dokapitalizacije so regresijske ocene pokazale, da je vpliv pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize, naraščajoče pozitiven z obsegom dokapitalizacije. Tovrstni rezultati so pričakovani, saj so banke s hitro in obsežno izvedeno dokapitalizacijo sposobne dosegati kapitalske zahteve in obenem pospešiti razdolževanje z učinkovitim čiščenjem nedonosnega portfelja. Obsežna in hitra dokapitalizacija prav tako poveča sposobnost bank za rast kreditiranja in drugih poslovnih aktivnosti s pozitivnim vplivom na dobičkonosnost. Poznavanje determinant dobičkonosnosti je ključno tako za uprave in lastnike bank kot tudi vlade posameznih držav, ki so in morda še bodo prisiljene dokapitalizirati nacionalne sistemsko pomembne banke. Le z zadovoljivo dobičkonosnostjo bodo banke lahko v daljšem obdobju obstale na konkurenčnem bančnem trgu, prav tako pa bo visoka dobičkonosnost omogočila povrnitev investicije (državne pomoči) in doseganje zahtevanega donosa. Cilj vseh deležnikov bi tako morala biti hitra povrnitev dobičkonosnosti bank in, kot je pokazala empirična raziskava v doktorski disertaciji, sta pomembna dejavnika pri tem obseg in čas dokapitalizacije. Posledično bi v času krize morali hitro in učinkovito oceniti kvaliteto portfelja, prepoznati izgube bank in izvesti ustrezne dokapitalizacijske ukrepe. Kot se je izkazalo v nedavni bančni krizi, je tudi ob razmeroma visoki kapitalski ustreznosti na začetku krize, banka zaradi medsebojne povezanosti finančnih institucij med krizo potrebovala dokapitalizacijo. V času krize sta namreč stabilnost in zaupanje lahko zelo krhka in ju hitro nadomesti panika z izrazitimi negativnimi učinki. Hitro izvedena in dovolj obsežna dokapitalizacija lahko ob tem precej poveča pozitivni vpliv na dobičkonosnost banke, kar je v interesu tako posamezne finančne institucije kot celotne ekonomije.
Ključne besede: dokapitalizacija, sistemsko pomembne banke, bančna kriza, dobičkonosnost, sistemska cenilka GMM
Objavljeno v DKUM: 28.06.2018; Ogledov: 2764; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

2.
Bad bank and other possible banks' rescuing models : the case of Slovenia
Tanja Markovič-Hribernik, Matej Tomec, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: During the economic crisis, Slovenia has transformed from one of the most successful new EU Member States into one of the most problematic ones. The reason for this is largely extensive banking problems, that continue to cause uncertainty on financial markets and adversely affect the rating of the country and consequently also the price of borrowing for both the state and private entities. Slovenia has opted to rehabilitate its banking sector by means of a bad bank (DUTB) that, however, only became operational at the end of 2013. The paper seeks to examine whether a bad bank has indeed proven the most appropriate choice out of possible methods of resolving the banking crisis, based on the most recent findings regarding the suitability of various methods of bailing out banking systems in crisis, taking into consideration key elements required for the successful rehabilitation thereof. The paper finds that, taking into consideration all relevant circumstances, the bad bank has proven to be appropriate solution in the Slovenian case but the delay in rehabilitating the banking system has had significant negative macroeconomic impacts as demonstrated by a comparison to other selected countries that had opted to bail out the banking sector before Slovenia. State ownership of systemic banks and political instability have both greatly contributed to slow action taken.
Ključne besede: state aid, recapitalization, bad bank, macroeconomic effects, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 07.07.2017; Ogledov: 1150; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
UPORABA INTERNETA ZA NEPOSREDNO PRODAJO
Matej Tomec, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti internet, kot nov medij in njegovo vlogo pri prodaji. Da je internet kot medij nekaj posebnega in da nudi več priložnosti, kot nevarnosti, sem dokazal s primerjavo s tradicionalnimi mediji. Posebej sem še izpostavil slabosti in prednosti e-nakupovanja, ter s tem želel ugotoviti, na kaj morajo biti podjetja pozorna, da bodo pri prodaji preko interneta uspešna. Razlogi, zakaj večina slovenskih podjetij pri spletni prodaji ni uspešna v tolikšni meri, kot bi si to želela, so predvsem v tem, da ne posvečajo dovolj pozornosti zadovoljevanju potreb potencialnim kupcem in zaradi tega ne naredijo internetne strani, ki bi prodajala. Opisal sem pomembnejše dejavnike, kot so plačevanje, varnost, učinkovitost in pa uspešno upravljanje spletne trgovine. Na vse te dejavnike mora biti podjetje pozorno pri postavljanju uspešne internetne strani. Če sem se v teoretičnem delu diplomskega dela osredotočil predvsem na spletno trgovino z vidika podjetja, torej kaj je vse potrebno, da bo spletna prodajna stran uspešna in bo prodajala, me je v empiričnem delu predvsem zanimalo, kakšne izkušnje in zahteve imajo s spletno prodajo kupci. Analizo odjemalcev internetne prodaje sem opravil s pomočjo ankete. Anketirancem sem postavljal vprašanja v zvezi z e-nakupovanjem in prišel do veliko zanimivih odgovorov, iz katerih lahko razberemo, da je internetna prodaja v porastu, vendar je še potrebno veliko sprememb in časa, da bo v celoti zaživela.
Ključne besede: internet, spletna trgovina, marketinško komuniciranje, internetni marketing, oglaševanje na internetu
Objavljeno v DKUM: 24.11.2010; Ogledov: 2457; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (881,29 KB)

Iskanje izvedeno v 14.46 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici