1. Perception of personal participation of the nurses in resuscitation procedures : a qualitative studyAnton Koželj, Maja Strauss, Vita Poštuvan, Anže Strauss Koželj, Matej Strnad, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Background and Objectives: Resuscitation is one of the most stressful tasks in emergency medicine. The participation of nurses in this procedure can have specific effects on them. In this research, we wanted to find out what these effects are.
Materials and Methods: A qualitative approach by conducting semi-structured interviews was used, and a thematic data analysis of the recorded interviews was carried out. The collected data were transcribed verbatim, with no corrections to the audio recordings. The computer program ATLAS.ti 22 was used for the qualitative data analysis.
Results: Eleven male registered nurses were interviewed, with an average of 18.5 years of experience working in a prehospital environment (max. 32/min. 9). A total of 404 min of recordings were analyzed, and 789 codes were found, which were combined into 36 patterns and 11 themes. As the most stressful situations, the interviewees pointed out the resuscitation of a child, familiar persons, conflicts with the environment, conflicts within the resuscitation team, nonfunctioning or insufficient equipment, complications during resuscitation, and resuscitating a person only for training. As positive effects, the interviewees cited successful resuscitations or their awareness that, despite an unsuccessful resuscitation, they did everything they could.
Conclusions: Participation in these interventions has a specific positive or negative impact on the performers. The interviewees shared the opinion that they can cope effectively with the adverse or stressful effects of resuscitation. Yet, despite everything, they allow the possibility of subconscious influences of this intervention on themselves.
Ključne besede: resuscitation, personal experiences, paramedics, prehospital environment
Objavljeno v DKUM: 07.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (307,20 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Perceptions of patient safety culture among triage nurses in the emergency department : a cross-sectional studyZvonka Fekonja, Sergej Kmetec, Nataša Mlinar Reljić, Jožica Černe Kolarič, Majda Pajnkihar, Matej Strnad, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: The patient safety culture is key to ensuring patient safety in healthcare organizations. The triage environment is inherently demanding for patient safety and is characterized by high stress, rapid decision-making, and quick action. In several countries, including Slovenia, there is a lack of studies on the patient safety culture among triage nurses. This study aimed to assess the perceptions of the patient safety culture among triage nurses. A cross-sectional survey design was used. The Emergency Medical Services-Safety Attitudes Questionnaire, distributed to triage nurses, was used to collect data. A total of 201 triage nurses participated in this study. The results revealed that the overall average perception of the patient safety culture was 57.27% (SD = 57.27), indicating that the perception of the patient safety culture among triage nurses in the emergency department was non-positive and requires improvement. “Job Satisfaction” received the highest score (63.18%; SD = 17.19), while “Working Conditions” received the lowest (49.91%; SD = 17.37). The perception of positive and negative safety culture responses was statistically significant for age (χ2 (3) = 17.750, p ≤ 0.001), education (χ2 (2) = 6.957, p = 0.031) and length of working experience (χ2 (3) = 8.875, p = 0.031). The findings emphasize the significance of improving the safety culture in relation to several areas of patient care during the triage process. This research serves as a crucial foundation for enhancing patient safety in triage, providing quality care, and reducing adverse events.
Ključne besede: triage, patient safety, perception, safety management, emergency medical services
Objavljeno v DKUM: 07.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (593,94 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Napovedni dejavniki za zgodnjo ali kasnejšo intubacijo ob sprejemu bolnika na COVID enoto intenzivne terapije (CEIT) z virusno okužbo SARS-COV-2Nuša Hodošček, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Najpomembnejši razlog za hospitalizacijo bolnikov in potrebo po intenzivni negi v primerih bolnikov s koronavirusno boleznijo 2019 je akutna respiratorna odpoved in je na prvem mestu z več kot 85 %. Namen raziskave je bil raziskati vzroke za intubacijo, preučiti vpliv na preživetje in opredeliti kazalnike, ki vplivajo na zgodnjo ali kasnejšo intubacijo bolnikov v Covid enoti intenzivne terapije.
Metode: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo pridobili v enem izbranem urgentnem centru in covid intenzivni terapiji v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 110 bolnikov, ki so bili iz urgentnega centra premeščeni v Covid enoto intenzivne terapije na neinvazivni ventilaciji ali 60 % Venturi maski in bili nato intubirani znotraj 24 ali 48 ur. Podatke smo zajeli v časovnem okviru med septembrom 2020 in novembrom 2021.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da pri izbranih laboratorijskih parametrih ni velikega nihanja med rezultati, ki bi z zagotovostjo potrdili, da so vplivali na odločitev o času intubacije. Izpostavimo lahko laboratorijski parameter feritin v krvi in D-dimer, ki sta v naši primerjavi odstopala skoraj za 30 %.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je bilo preživetje boljše pri bolnikih, ki so jih intubirali v prvih 48 urah. Bolniki moškega spola in s sladkorno boleznijo so imeli statistično več ur mehanske ventilacije. Pri pregledu tuje literature smo v primerjavi z našimi rezultati ugotovili zelo podobne rezultate, čeprav je v njihovih študijah bil vzorec bolnikov obsežnejši.
Ključne besede: intubacija, intenzivna terapija, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 25.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (649,74 KB) |
4. Vpliv vitamina c na biološke označevalce okvare možganov pri bolnikih s povratkom spontanega krvnega obtoka po zunajbolnišničnem srčnem zastojuMatevž Privšek, 2025, doktorska disertacija Opis: Preživetje z ugodnim nevrološkim izidom po zunajbolnišničnem srčnem zastoju (OHCA) ostaja izziv in je pogosto poslabšano zaradi poreanimacijskega sindroma (PCAS), ki obsega okvaro možganov in srca. Ta raziskava je preučila vpliv intravenskega dodajanja vitamina C, antioksidanta, za ublažitev PCAS, saj lahko izčrpane zaloge vitamina C pri kritično bolnih prispevajo k oksidativnemu stresu, ki je eden od mehanizmov PCAS.
Izvedli smo randomizirano, dvojno slepo raziskavo na odraslih preživelih po OHCA v terciarni bolnišnici. Udeleženci so prejeli 1,5 g vitamina C intravensko vsakih 12 ur v osmih odmerkih ali placebo, kot dodatek standardni oskrbi. Okvara možganov je bila primarno ocenjena s koncentracijo nevronsko-specifične enolaze (NSE), skupaj z drugimi kliničnimi izidi.
Rezultati so pokazali statistično neznačilno višjo koncentracijo NSE v skupini z vitaminom C (36,4 µg/L, placebo 34,9 µg/L, p > 0,05) in večjo pojavnost mioklonusa. Hkrati pa so imeli bolniki, ki so prejemali vitamin C, manj aritmij, srčnega popuščanja, manjšo potrebo po vazoaktivnih zdravilih, krajši čas zdravljenja in statistično značilno manjši porast vnetnih kazalcev (p = 0,02).
Zaključek: Raziskava je pokazala, da intravensko dodajanje vitamina C pri bolnikih po zunajbolnišničnem srčnem zastoju ni pomembno zmanjšalo okvare možganov, je pa prispevalo k izboljšanju vnetnih kazalcev in nekaterih srčnih izidov. Potrebne so nadaljnje raziskave za razjasnitev njegove potencialne vloge v poreanimacijski oskrbi.
Ključne besede: vitamin C, nevronsko-specifična enolaza, zunajbolnišnični srčni zastoj, povratek spontanega krvnega obtoka, preživetje
Objavljeno v DKUM: 19.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,52 MB) |
5. Teoretično in praktično znanje pripadnikov vojaško zdravstvene enote in reševalcev v nujni medicinski pomoči iz temeljnih postopkov oživljanja in uporaba aedAleksandra Pristovnik, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Vojaki in reševalci se pri delu na terenu precej pogosto srečujejo s pojavom srčnega zastoja v predbolnišničnem okolju. Zato je izjemnega pomena, da predstavniki VZE in reševalci NMP znajo prepoznati znake srčnega zastoja in poznajo temeljne postopke oživljanja, saj je hitrost odziva v teh trenutkih ključna. Dosledno izvajanje algoritma za oživljanje močno poveča možnosti preživetja pacienta.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologijo raziskovanja in deskriptivna metoda dela. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, s katerim smo preverjali teoretično znanje udeležencev, ter ocenjevalnim listom, ki je preverjal praktično znanje. Pri analizi smo oboje podatke medsebojno primerjali in izvedli opisno statistiko.
Rezultati: Ugotavljamo, da večina pripadnikov VZE in reševalcev NMP dobro pozna TPO in uporabo AED, saj so dosegali več kot 70 % točk. Praktično znanje reševalcev NMP je višje od teoretičnega znanja in boljše od znanja pripadnikov VZE. Večina udeležencev se ravna po smernicah Evropskega animacijskega sveta.
Razprava in zaključek: Korelacije med teoretičnim in praktičnim znanjem udeležencev ni bilo zaznati. Ugotavljamo, da pripadniki VZE potrebujejo dodatna usposabljanja na področju TPO in uporabe AED, saj njihovo znanje odstopa od znanja reševalcev NMP.
Ključne besede: vojaška zdravstvena enota, reševalci nujne medicinske pomoči, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (3,37 MB) |
6. Ovrednotenje vpliva mobilnega učenja z resno igro in igrifikacijo v procesu usvajanja temeljnih postopkov oživljanja odraslih osebNino Fijačko, 2025, doktorska disertacija Opis: Zunajbolnišnični srčni zastoj vsako leto na svetovni ravni prizadene 3,7 milijona ljudi, v Evropi približno 300.000 ljudi in v Sloveniji približno 1.700 ljudi. Raziskave kažejo, da pravilno izvajanje temeljnih postopkov oživljanja odrasle osebe s strani laikov poveča možnosti za preživetje, vendar je stopnja izvajanja nizka, predvsem zaradi pomanjkanja znanja. Posledično Evropski reanimacijski svet predlaga uporabo naprednejših tehnologij, na primer mobilno učenje, in sicer kot podporo pri izobraževanju temeljnih postopkov oživljanja odrasle osebe za laike. V doktorski disertaciji smo z uporabo mešanih metod ovrednotili vpliv uporabe mobilnega učenja z resno igro MOBICPR na usvajanje kognitivnih, vedenjskih in motivacijskih učnih izidov ter na raven stresa pri posredovanju vsebin s področja temeljnih postopkov oživljanja odrasle osebe v domačem okolju. Na vzorcu 43 študentov zdravstvene nege smo z randomizirano raziskavo s kontrolno skupino deležne odložene obravnave potrdili, da dvotedensko mobilno učenje z resno igro MOBICPR v domačem okolju vpliva na usvajanje kognitivnih učnih izidov (t(41) = 1,717, p = 0,047), ne vpliva pa na usvajanje vedenjskih (t(41) = 1,313, p = 0,448) in motivacijskih (t(41) = 1,816, p = 0,394) učnih izidov. Slednje smo z uporabo vsebinske analize podatkov dodatno potrdili. Prav tako dvotedensko mobilno učenje z resno igro MOBICPR v domačem okolju ne vpliva na stopnjo stresa pred izvajanjem in po izvajanju temeljnih postopkov oživljanja odrasle osebe (U = 227,5; p = 0,465). Mobilno učenje predstavlja izobraževalno orodje, ki bi se lahko v prihodnje vključilo v tečaje temeljnih postopkov oživljanja odrasle osebe, po opravljenih tečajih pa bi se lahko uporabljalo v domačem okolju za vzdrževanje in osvežitev znanja temeljnih postopkov oživljanja odrasle osebe.
Ključne besede: temeljni postopki oživljanja odrasle osebe, mobilno učenje, resna igra, učni izidi, laiki
Objavljeno v DKUM: 27.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (4,49 MB) |
7. Primerjava učinkovitosti različnih praktičnih pristopov k učenju temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskega zunanjega defibrilatorja pri osnovnošolcihNadja Pitz Durič, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Opis: Hitro ukrepanje očividcev ter izvajanje temeljnih postopkov oživljanja (TPO) in uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED, ang. automatic external defibrillator) je ob nenadnem srčnem zastoju zunaj bolnišnice (OHCA, ang. out-of-hospital cardiac arrest) zelo pomembno, zato bi moral biti o TPO izobražen čim večji odstotek širše javnosti. Ker je v Evropi odstotek očividcev, ki pričnejo s TPO in uporabijo AED, v povprečju nizek, smo želeli ugotoviti kakšna je učinkovitost trenutnih tečajev TPO z AED za osnovnošolce in predlagati najučinkovitejši pristop.
Ključne besede: zunajbolnišnični srčni zastoj, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator, osnovnošolci, učenje
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (886,98 KB) |
8. Effects of a serious smartphone game on nursing students` theoretical knowledge and practical skills in adult basic life support : randomized wait list-controlled trialNino Fijačko, Ruth Masterson Creber, Špela Metličar, Matej Strnad, Robert Greif, Gregor Štiglic, Pavel Skok, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Background: Retention of adult basic life support (BLS) knowledge and skills after professional training declines over time.To combat this, the European Resuscitation Council and the American Heart Association recommend shorter, more frequent BLS sessions. Emphasizing technology-enhanced learning, such as mobile learning, aims to increase out-of-hospital cardiac arrest (OHCA) survival and is becoming more integral in nursing education.
Objective: The aim of this study was to investigate whether playing a serious smartphone game called MOBICPR at home can improve and retain nursing students’ theoretical knowledge of and practical skills in adult BLS.
Methods: This study used a randomized wait list–controlled design. Nursing students were randomly assigned in a 1:1 ratio to either a MOBICPR intervention group (MOBICPR-IG) or a wait-list control group (WL-CG), where the latter received the MOBICPR game 2 weeks after the MOBICPR-IG. The aim of the MOBICPR game is to engage participants in using smartphone
gestures (eg, tapping) and actions (eg, talking) to perform evidence-based adult BLS on a virtual patient with OHCA. The participants’ theoretical knowledge of adult BLS was assessed using a questionnaire, while their practical skills were evaluated on cardiopulmonary resuscitation quality parameters using a manikin and a checklist.
Results: In total, 43 nursing students participated in the study, 22 (51%) in MOBICPR-IG and 21 (49%) in WL-CG. There were differences between the MOBICPR-IG and the WL-CG in theoretical knowledge (P=.04) but not in practical skills (P=.45) after MOBICPR game playing at home. No difference was noted in the retention of participants’ theoretical knowledge and practical
skills of adult BLS after a 2-week break from playing the MOBICPR game (P=.13). Key observations included challenges in response checks with a face-down manikin and a general neglect of safety protocols when using an automated external defibrillator.
Conclusions: Playing the MOBICPR game at home has the greatest impact on improving the theoretical knowledge of adult BLS in nursing students but not their practical skills. Our findings underscore the importance of integrating diverse scenarios into adult BLS training.
Ključne besede: serious smartphone game, adult basic life support, teaching, games, gaming, education, nurses, nursing, educational, mHealth, mobile health, applications, smartphones, randomized controlled trial, technology-enhanced learning, life support, knowledge retention, practical
Objavljeno v DKUM: 27.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (778,28 KB) |
9. Usmerjenost triažnega procesa na skrb za pacienta in njegovo varnostZvonka Fekonja, 2024, doktorska disertacija Opis: Izhodišča: Triaža na urgenci je dinamičen proces, kjer triažni zdravstveni strokovnjak analizira pacientovo zdravstveno stanje in določa stopnjo nujnosti obravnave, pri čemer se mora osredotočiti na skrbno ravnanje in zagotavljanje varnosti.
Namen: Raziskati kulturo varnosti in skrb za pacienta v triažnem procesu ter njuno povezavo z izvajanjem triažnega procesa pri urgentnem pacientu.
Metode: Izvedli smo dvostopenjski zaporedni pojasnjevalni načrt mešanih metod med zaposlenimi triažnimi zdravstvenimi strokovnjaki v 11 slovenskih urgentnih centrih med majem 2020 in julijem 2022. Kvantitativne podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnikov ter analizirali z opisno in sklepno statistiko. V kvalitativnem delu smo uporabili metodo utemeljene teorije ter podatke pridobili z delno strukturiranimi intervjuji. Rezultate obeh faz smo povezali s pilarnim integracijskim procesom.
Rezultati: Identificirali smo sedem ključnih elementov: (1) usposobljenost in znanje, (2) delovni pogoji in okolje, (3) timska dinamika in sodelovanje, (4) skrb za pacienta, (5) triažni proces in sistem triažiranja, (6) značaj triažnih zdravstvenih strokovnjakov in (7) sinergija skrbi in varnosti.
Razprava in zaključki: Rezultati raziskave poudarjajo nujnost izboljšanja varnostne kulture v procesu triaže. Zaznavanja triažnih zdravstvenih strokovnjakov jasno kažejo, da je varnost pacientov neločljivo povezana z skrbnim ravnanjem med triažnim procesom in poudarjajo, da sta skrb za pacienta in njegovo varnost med procesom triaže prepletena.
Ključne besede: triaža, varnost pacientov, mešane metode, skrb, urgentna služba
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 55
Celotno besedilo (4,65 MB) |
10. |
