| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ZARADI MOBINGA NA DELOVNEM MESTU
Matej Slatinek, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava odškodninsko odgovornost zaradi mobinga na delovnem mestu. Pojav mobinga je v današnjem času vedno pogostejši, zato je potreba po dobri pravni urejenosti tega področja velika. Slovenija je trpinčenje na delovnem mestu v svojo pravno ureditev uvedla šele dokaj pozno, nekje okoli leta 2007. Tedaj je mobing uredila na različnih področjih kot so: kazensko pravo, delovno pravo in pravo človekovih pravic, glede odškodninske odgovornosti pa je žrtve mobinga napotila na splošna pravila civilnega prava. Menim, da je danes z novimi zakoni in novelami prejšnjih, področje dobro urejeno, le da se še uporabnost določb ni pokazala v praksi. V začetnem delu diplomskega dela je obravnavan pojem mobinga, opisani so vzroki, njegove posledice in faze mobinga. V drugem delu je prikazana pravna ureditev mobinga v mednarodnem in slovenskem pravu ter pravu Evropske Unije. Nazadnje pa sem obravnaval še odškodninsko odgovornost v primeru, ko je bilo dejanje mobinga že storjeno. Odškodninsko bo odgovarjal delodajalec, kar pa je le ena izmed možnosti, ki jih ima žrtev mobinga. Problema v praksi sta, da mobing ostaja skrit, predvsem zaradi strahu in nepoznavanja tematike ter zaradi nizkih odškodnin, ki ne dosežejo svojega namena, kar pa je posledica pravne ureditve na odškodninskem področju.
Ključne besede: Mobing, trpinčenje na delovnem mestu, pravna ureditev, obrnjeno dokazno breme, delovno pravo, odškodninsko pravo, učinkovita odškodnina, preventivna funkcija odškodnine.
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1688; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (259,03 KB)

2.
Primerjalnopravna ureditev sistemov upravljanja Evropske delniške družbe v Republiki Sloveniji in Združenem kraljestvu
Matej Slatinek, 2018, magistrsko delo

Opis: Evropska delniška družba ali s tujko Societas Europaea je pravna oseba gospodarskega prava Evropske unije. Je nadnacionalna oblika kapitalske družbe pri kateri je osnovni kapital razdeljen na delnice, njeni družbeniki pa za njene obveznosti ne odgovarjajo. Societas Europaea je rezultat dolgoletnih prizadevanj držav članic Evropske unije, da omogočijo ustanovitev nadnacionalne gospodarske družbe, ki bo pripomogla k boljšemu in predvsem lažjemu gospodarskemu povezovanju med državami članicami in nadaljnjemu razvoju notranjega – skupnega trga. Temeljni akt Evropske unije, ki ureja Societas Europaea, je uredba, torej akt, ki se v državah članicah neposredno uporablja. Zanimiv je nomotehnični pristop Uredbe o statutu Evropske družbe (SE), saj v njej niso natančno podani odgovori na vsa pravna vprašanja. Glede neurejenih pravnih vprašanj Uredba odkazuje na uporabo nacionalnega prava, državam članicam pa dodatno nalaga sprejem pravnih aktov, ki bodo omogočili učinkovito uporabo Uredbe v praksi. Iz tega vidika je Uredba o statutu Evropske družbe (SE) po definiciji bolj podobna direktivi, kot pa uredbi. Ena izmed značilnosti ureditve Societas Europaea je tudi možnost izbire sistema upravljanja. Tradicionalno je večina držav članic za »navadne« (nacionalne) delniške družbe določala obvezno uporabo enega izmed sistemov upravljanja in posledično je pri pogajanjih glede normativne ureditve Societas Europaea prišlo do nesoglasij pri določitvi sistema upravljanja le-te. Uveljavitev možnosti proste izbire sistema upravljanja je tako kompromis, ki so ga države članice sprejele. Ustanovitelji Societas Europaea lahko tako, ne glede na državo članico v kateri družbo ustanavljajo, izbirajo med enotirnim sistemom upravljanja, ki je bolj značilen za države članice, ki so s svojo pravno ureditvijo bližje »common law« pravnemu sistemu, in dvotirnim sistemom upravljanja, ki je bolj značilen za države članice, ki so bližje kontinentalni – nemški pravni ureditvi. Posledično se je po sprejemu Uredbe v večini držav članic pojavil problem, kako ustanoviteljem Societas Europaea omogočiti prosto izbiro sistema upravljanja. Le redke države članice so že pred tem omogočale prosto izbiro sistema upravljanja tudi pri »navadnih« (nacionalnih) delniških družbah. Večina je namreč pri ustanovitvi le-teh, kot obveznega, določala enega izmed sistemov. Zanimivo je torej predvsem to, kako in na kakšen način so možnost izbire sistema upravljanja omogočile države članice, ki so tradicionalno omogočale oziroma zahtevale uporabo le enega sistema upravljanja ter kakšne poti in rešitve so pri tem ubirale.
Ključne besede: delniška družba, Evropska unija, evropska delniška družba, gospodarsko statusno pravo, Societas Europaea, korporacijsko upravljanje, enotirni sistem upravljanja, dvotirni sistem upravljanja, implementacija.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 247; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici