1. Psihološki dejavniki uspeha v podjetništvuMaša Mori, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava pomen psiholoških dejavnikov pri uspehu podjetnikov. V teoretičnem delu so predstavljene glavne značilnosti podjetništva v povezavi s psihologijo ter psihološki dejavniki, ki jih literatura najpogosteje povezuje z uspehom, kot so samozavest, naklonjenost k tveganju, notranji nadzor, vztrajnost, prilagodljivost, odpornost na stres ter ciljna usmerjenost. Teorija poudarja, da omenjene lastnosti podjetniku omogočajo premagovanje izzivov, sprejemanje odločitev v negotovih razmerah in doseganje dolgoročnih ciljev. V empiričnem delu naloge so bili rezultati pridobljeni z anketo med podjetniki. Analiza je pokazala, da podjetniki največji pomen pripisujejo vztrajnosti, samozavesti in prilagodljivosti. Manjšo vlogo imajo naklonjenost k tveganju in notranji nadzor, kar nakazuje, da podjetniki uspeha ne povezujejo neposredno s tveganjem, temveč s premišljenostjo in osebno stabilnostjo. V odprtih vprašanjih so kot pomemben dejavnik pogosto izpostavili tudi komunikacijo, ki je v literaturi redkeje obravnavana, a se v praksi kaže kot bistvena za uspešno podjetniško delovanje. Raziskava tako potrjuje, da imajo psihološki dejavniki pomembno vlogo pri uspehu podjetnikov. Rezultati ponujajo praktične usmeritve za razvoj ključnih osebnostnih lastnosti ter odpirajo prostor za nadaljnje raziskave, ki bi še bolj povezale teoretična spoznanja in prakso.
Ključne besede: podjetništvo, podjetnik, psihološki dejavniki uspeha, samozavest, naklonjenost k tveganju, notranji nadzor, vztrajnost, prilagodljivost, odpornost na stres, ciljna usmerjenost
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,77 MB) |
2. Konkurenčne prednosti trajnostnega poslovnega modela na primeru NLBPrimož Jagarinec, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na vpliv trajnostnega poslovnega modela na konkurenčno prednost podjetij, pri čemer smo za primer izbrali Novo Ljubljansko Banko. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako integracija trajnostnih praks in strategij vpliva na dolgoročno konkurenčnost in uspešnost. V teoretičnem delu smo predstavili pomembne koncepte trajnostnega poslovanja, konkurenčne prednosti in ključne kazalnike uspeha. V empiričnem delu pa je analizirana poslovna strategija NLB na področju trajnostnega bančništva in izpostavljene prednosti katere banka pridobiva z implementacijo trajnostnih praks. Rezultati so pokazali, da trajnostni poslovni modeli pripomorejo k izboljšanju ugleda podjetja in večji zvestobi strank, kar ponovno ustvarja trajne konkurenčne prednosti.
Ključne besede: Trajnostni razvoj, trajnostno bančništvo, Porterjev model, trajnostno financiranje.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,23 MB) |
3. Franšizing kot podjetniška strategija: kfc in vstop na tuje trgeLuka Bračič, 2025, diplomsko delo Opis: V tem delu je raziskovan franšizing kot eno izmed pomembnejših podjetniških strategij za širitev podjetij na tuje trge. Zanimalo me je predvsem, zakaj se podjetja odločajo za takšen način rasti in kako se ta strategija izkaže v praksi. S pomočjo primera KFC sem analiziral, kako deluje franšizing v panogi hitre prehrane, katere oblike se uporabljajo in kakšne so prednosti ter morebitne omejitve tega pristopa. Pokazalo se je, da franšizing omogoča hitro širitev ob manjšem tveganju in z nižjimi stroški, vendar zahteva premišljen izbor partnerjev in jasno postavljena pravila sodelovanja. Na podlagi teoretičnih spoznanj in študije primera ugotavljam, da je franšizing lahko zelo učinkovita strategija internacionalizacije, še posebej v panogah, kjer sta pomembni prepoznavnost blagovne znamke in ponovljivost poslovnega modela.
Ključne besede: franšizing, internacionalizacija, strategije vstopa, KFC, master franšiza, hitra prehrana.
Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,39 MB) |
4. Žensko podjetništvo skozi zgodovino: izzivi podjetnic v Sloveniji pri vstopu v poslovni svetSandra Podbregar, 2025, diplomsko delo Opis: Podjetništvo je gonilna sila gospodarstva, a se kljub temu ogromno ljudi ne zaveda njegovega pomena v družbi. Za boljše razumevanje se bom v diplomskem delu dotaknila vseh osnovnih značilnosti podjetništva, njegovega pomena in zgodovine. Pogost problem na tem področju predstavlja neenakost med spoloma, saj je v večini držav še vedno večji delež moških, ki vstopajo v poslovni svet ter uspešno gradijo in širijo svoje podjetje. Prav iz tega razloga je v delu raziskano, zakaj se ženske sploh odločajo za podjetništvo in s kakšnimi izzivi se na tej poti srečujejo. Iz izvedene raziskave z naključnim vzorcem podjetnic v Sloveniji je razvidno, da se ženske odločajo za podjetništvo predvsem zaradi želje po neodvisnosti in večji prilagodljivosti ter tudi zaradi potrebe po nenehnih izzivih in strasti do dela, ki ga želijo opravljati. Že na začetku se morajo podjetnice soočati z velikim tveganjem in strahom pred neuspehi, čemur sledijo tudi drugi izzivi, kot so iskanje začetnega kapitala, pomanjkanje znanja in izkušenj, diskriminacija v podjetništvu ter družinske obveznosti, ki jih morajo znati uravnovesiti s svojo kariero. Za lažje premagovanje teh izzivov je na koncu diplomskega dela podanih nekaj predlogov ženskam, ki se odločajo za lastno poslovno pot. V podjetništvu je vztrajnost ključnega pomena, vendar lahko kljub temu pomagamo ustvariti podjetnikom prijazno in spodbudno okolje, kar pozitivno vpliva na družbo in celotno gospodarstvo v državi.
Ključne besede: podjetništvo, podjetnica, izzivi ženskega podjetništva, podporno okolje
Objavljeno v DKUM: 25.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,63 MB) |
5. Review of EU projects with a focus on environmental quality : innovation, eco-innovation, and circular-economy elementsJana Hojnik, Mitja Ruzzier, Maja Konečnik Ruzzier, Boris Sučić, Brandon William Soltwisch, Matej Rus, 2024, pregledni znanstveni članek Opis: The primary objective of this study is to delve into transnational projects conducted between 2014 and 2020, with a strong emphasis on environmental quality. Our focus is directed toward projects that encompass either eco-innovation or feature elements intrinsic to a circular economy. To achieve this goal, we introduce a pioneering analytical framework tailored to dissect transnational projects, which intricately interweaves the diverse dimensions of environmental quality and innovation, facilitating a comparative assessment across various program classifications. Our approach aligns with the overarching mission of the four flagship initiatives, in which we evaluate the combined impacts on sustainability and innovation. This evaluation considers three fundamental factors: (1) resource allocation, (2) innovation type, and (3) infusion of eco-innovation or circular economy elements. Our methodology unfolds through a systematic, step-by-step progression. First, we meticulously handpick programs, specifically Interreg, Horizon, and Life projects, within the scope of TSG3 (Environmental Quality). Each of these programs corresponds to one of the following four flagship initiatives: (1) overseeing and managing marine species, (2) fostering sustainable development in coastal and maritime zones, (3) safeguarding and elevating natural habitats and terrestrial ecosystems, and (4) formulating transnational contingency strategies for maritime accidents. Through an exhaustive review, we identify projects that either directly or indirectly champion eco-innovation or other facets of the circular economy. Concurrently, we uncover broader manifestations of innovation, eco-innovation, and circular economy principles. Employing the Oslo Manual as a guide, we methodically categorize these innovations into the product, process, organizational, and marketing domains. In the timeframe under scrutiny, a relatively modest subset of projects embraced eco-innovations and practices aligned with the circular economy. Our findings culminate in the formulation of practical implications to invigorate the integration of these dimensions.
Ključne besede: innovations, sustainable development, environment
Objavljeno v DKUM: 02.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Uporaba psihologije prepričevanja pri »pitchu« platforme Glasbena željaAnže Skralovnik, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo psihologije prepričevanja pri pripravi poslovnega »pitcha« za platformo Glasbena želja. Osredotoča se na to, kako lahko različne tehnike prepričevanja pripomorejo k učinkovitejši predstavitvi platforme potencialnim investitorjem. V teoretičnem delu so raziskane ključne teorije psihologije prepričevanja, kot so Cialdinijevi principi, tehnike iz akademskih raziskovalnih nalog in vpliv le-teh na odločitve poslušalcev. Praktični del diplomskega dela vključuje uporabo teoretičnih spoznanj pri oblikovanju konkretnega »pitcha« za platformo Glasbena želja. Rezultati raziskave kažejo, da je razumevanje in uporaba psiholoških tehnik prepričevanja bistvena za izboljšanje učinkovitosti »pitcha« in povečanje možnosti za pridobitev naložb. Sklep diplomskega dela poudarja, da je znanje o prepričevanju neprecenljivo ne le pri poslovnih predstavitvah, ampak tudi v vsakdanjem življenju.
Ključne besede: psihologija prepričevanja, »pitch«, investitorji, komunikacija, podjetništvo.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 78
Celotno besedilo (2,43 MB) |
7. Razlike med spoloma in njihov vpliv na podjetništvoMurat Bajraj, 2025, diplomsko delo Opis: Podjetništvo je ena ključnih značilnosti sodobnega gospodarstva in se lahko obravnava tako kot samostojna kot interdisciplinarna disciplina. Podjetništvo je opredeljeno kot ključ do uspeha, saj vsak posameznik, ki ustanovi novo poslovno organizacijo, vstopa v novo paradigmo podjetništva. Razlike med spoloma v podjetništvu so globalni problem, pri čemer imajo ženske manjše možnosti za podjetništvo kot moški. Neenakost spolov v podjetništvu vpliva na gospodarske, družbene in politične spremembe ter krepi stereotipe in pristranskosti, ki omejujejo udeležbo žensk v podjetništvu.
Diplomsko delo se osredotoča na preučevanje razlik med spoloma in njihov vpliv na podjetništvo, kjer smo predstavili žensko podjetništvo ter stereotipe in predsodke v podjetništvu. V nadaljevanju smo opredelili pojem podjetnik/podjetnica, razlike med podjetnikom in podjetnico v Republiki Sloveniji ter prednosti in slabosti podjetništva.
Na podlagi preučevanja razlik med spoloma v podjetništvu smo ugotovili, da obstajajo pomembne razlike v načinu vodenja in uspešnosti podjetij, ki jih vodijo moški in ženske. Moški podjetniki se pogosto soočajo z manjšimi stereotipi in predsodki v primerjavi z ženskami podjetnicami, kar jim omogoča lažji dostop do finančnih virov in poslovnih priložnosti. Kljub temu ženske podjetnice pogosto prinašajo edinstvene prednosti, kot so boljše medosebne veščine, večja empatija in boljša sposobnost upravljanja s časom, kar lahko prispeva k uspehu podjetja.
Ključne besede: Razlike med spoloma, podjetništvo, spolni stereotipi, spolna diskriminacija.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,06 MB) |
8. Podjetništvo ob preboju digitalizacije in umetne inteligence : GEM Slovenija 2024Karin Širec, Katja Crnogaj, Barbara Bradač Hojnik, Polona Tominc, Matej Rus, 2025 Opis: Raziskava GEM ponuja poglobljeno analizo različnih družbenih, kulturnih, političnih in ekonomskih dejavnikov, ki vplivajo na podjetniško okolje in podjetniško aktivnost, ter predstavlja celovit okvir za razumevanje nacionalnih podjetniških razmer. Ti dejavniki imajo ključno vlogo pri oblikovanju podjetniških ambicij posameznikov in uspešnosti ustanavljanja ter delovanja podjetij. Raziskava s tem zagotavlja neprimerljiv vpogled v nacionalno podjetništvo in njegove značilnosti ter presega informacije, ki so na voljo v drugih statističnih virih. Raziskava namreč vključuje tudi odnos posameznikov in družbe do podjetništva ter želje in usposobljenost ljudi za podjetništvo, v vseh fazah podjetniškega procesa. S proučevanjem teh vidikov v različnih državah, GEM ugotavlja ključna gonila in ovire za podjetništvo, kar omogoča razvoj uspešnega podpornega ekosistema. Tokratna izdaja se med drugim osredotoča na digitalizacijo in umetno inteligenco ter njun vpliv na podjetništvo. Poudarek je na izzivih in priložnostih, ki jih prinašata digitalizacija in UI, ter na tem, kako lahko podjetja te trende izkoristijo za rast in razvoj.
Ključne besede: Globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem, podjetniška politika, trajnostno poslovanje, digitalizacija, umetna inteligenca
Objavljeno v DKUM: 07.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (24,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Entrepreneurship at the Advancement of Digitalization and Artificial Intelligence : GEM Slovenia 2024, Executive SummaryKarin Širec, Katja Crnogaj, Barbara Bradač Hojnik, Matej Rus, Polona Tominc, 2025, izvleček Ključne besede: Global Entrepreneurship Monitor, entrepreneurship, early-stage entrepreneurial activity, economic development, entrepreneurship ecosystem, entrepreneurship policy, sustainable business, digitalization, artificial intelligence
Objavljeno v DKUM: 07.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (9,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Podjetniška demografija in dinamika podjetij različnih tehnoloških ravni, znanja in razvojnih faz : Slovenski podjetniški observatorij 2024Barbara Bradač Hojnik, Matej Rus, Dijana Močnik, 2025 Opis: Slovenski podjetniški observatorij 2024 prinaša celovito analizo podjetniške demografije ter dinamike podjetij različnih tehnoloških ravni, znanja in razvojnih faz. V prvem delu raziskave smo proučili ključne demografske značilnosti slovenskih podjetij, vključno z njihovim številom, velikostjo, prihodki, stroški dela in dodano vrednostjo, razčlenjeno po dejavnostih, regijah in velikostnih razredih. Drugi del raziskave se osredotoča na podjetja z različno stopnjo tehnološke intenzivnosti in na znanju temelječe storitve, s poudarkom na primerjavi Slovenije z EU. Posebej smo analizirali podjetja v različnih fazah življenjskega cikla, da bi prepoznali njihove konkurenčne prednosti, razvojne izzive ter priložnosti za nadaljnjo rast in inovacije. Na podlagi ugotovitev smo podali strateške usmeritve za izboljšanje podpornega okolja, spodbujanje inovacij, digitalne preobrazbe in internacionalizacije slovenskih podjetij, kar je ključno za dolgoročno konkurenčnost gospodarstva.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, visokotehnološka podjetja, na znanju temelječa podjetja, značilnosti, priložnosti in ovire, strategije in politike, empirična analiza
Objavljeno v DKUM: 17.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (12,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
