| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba podtlačnega sistema za uravnavanje klime v vzrejališču
Matej Osterc, 2013, diplomsko delo

Opis: Na prašičerejski kmetiji Osterc (Vučja vas) smo ugotavljali vpliv podtlačnega prezračevalnega sistema UNITHERM 6.3E na kakovost zraka v vzrejališču, kjer so bili vhlevljeni tekači starosti od 5 do 12 tednov. V poskusu smo pri različnih hitrostih ventilatorja (0,18; 0,27; 0,34 in 0,47 ms-1) merili podatke o količini plinov (O2, CO2, NH3 in H2S) na 24 različnih mestih v prostoru s površino 35,96 m2 in volumnom 86 m3, da bi ugotovili, ali vsebnost plinov ustreza zakonskim predpisom. Merilna mesta so bila na višini 5 in 66 cm od tal v sedmih boksih in na hodniku. Ugotovili smo, da so pri tleh in v kotih vzrejališča najslabši mikroklimatski pogoji. Izmerjene vsebnosti NH3 (4,12 ± 1,5 ppm) in CO2 (851,03 ± 121,2 ppm) so bile največje pri najnižji hitrosti ventilatorja (0,18 ms-1). Večji hitrosti (0,34 in 0,47 ms-1) sta omogočili, da smo s podtlakom dovedli dovolj svežega zraka. Ugotovili smo, da je v opazovanem hlevu za zadostno kroženje zraka en podtlačni ventilator premalo. Dva ventilatorja bi bila idealna rešitev, saj bi lahko delovala pri nižjih hitrostih in hkrati porabila manj električne energije. Na ta način bi bilo omogočeno enakomerno zračenje in boljša sestava zraka v vseh delih vzrejališča, kar bi zagotavljalo pujskom v obdobju predpitanja enake življenjske pogoje. Hkrati bi pa se povečala možnost večjega izkoristka krme in posledično prirast živali.
Ključne besede: hlev, ventilator, pujski, sestava plinov, amonijak
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 946; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

2.
Informiranost študentov o pomenu mikrobiote in probiotikov za zdravje
Matej Osterc, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Koristne mikrobne kulture so značilne za črevesno mikrofloro zdravih ljudi. Več kot 80 % celic imunskega sistema se nahaja v črevesju. Glavni namen uživanja probiotikov je ohranjanje, obnavljanje in bogatenje črevesne mikrobiote s koristnimi bakterijami, ki imajo ključno vlogo pri krepitvi presnove, imunskega sistema in zdravja. Z anketnim vprašalnikom, ki so ga izpolnjevali študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV) ter študenti Medicinske fakultete (MF) Univerze v Mariboru, smo raziskali informiranost študentov o pomenu in vplivu mikrobiote na zdravje ter kakšno je njihovo poznavanje probiotičnih izdelkov. Anketni vprašalnik je izpolnilo 60 študentov z vsake fakultete. Uporabili smo statistični program SPSS za analizo rezultatov anketnega vprašalnika. Iz rezultatov smo ugotovili, da so študenti MF bolj informirani kot študenti FKBV. Pri obeh fakultetah velja, da študentke niso pogostejši uporabniki probiotikov od študentov in da se vsi, ki uživajo probiotike, ne pritožujejo nad njihovo ceno. Pomemben rezultat je, da le študenti MF probiotike ne uvrščajo med funkcionalna živila. Menimo, da bi morali vsi študenti pridobiti več informacij in se bolj poučiti o naravnih produktih, ki blagodejno vplivajo na človeka in njegov organizem.
Ključne besede: probiotiki, mikrobiota, funkcionalna živila, črevesje
Objavljeno: 30.03.2018; Ogledov: 490; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici