| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
UPORABA TELEKOMUNIKACIJSKIH LASERSKIH DIOD ZA DOLOČITEV MERILNE VREDNOSTI PRI SPEKTRALNO RAZLOČLJIVIH OPTIČNIH VLAKENSKIH SENZORJIH
Matej Njegovec, 2013, doktorska disertacija

Opis: Spektralno razločanje spektralno razločljivih optičnih senzorjev je dandanes še vedno kompleksno in posledično drago, zato je uporaba optičnih senzorjev omejena na aplikacije, kjer preostali senzorji ne omogočajo zanesljive meritve. Zaradi tega se pojavi potreba po razvoju preprostejših in cenejših naprav za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev, ki bi optičnim senzorjem omogočile prodor v širšo uporabo. Možno rešitev ponujajo standardni telekomunikacijski elementi, ki so v široki uporabi, z njihovo pravilno uporabo pa je mogoče zgraditi preproste naprave za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev, ki omogočajo razločanje optičnih senzorjev z visoko ločljivostjo. V okviru doktorske disertacije sta bili raziskani in izdelani dve zasnovi novih naprav za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev na osnovi standardnih telekomunikacijskih optoelektronskih elementov. DWDM laserski modul lahko uporabimo kot spektrometer, pri čemer lasersko diodo uporabimo za nastavljanje izhodne valovne dolžine, vgrajen valovnodolžinski zaklepalnik pa za merjenje izhodne valovne dolžine. Na ta način je mogoče določiti spektralno karakteristiko optičnega senzorja in iz nje razbrati informacijo o merjeni veličini. Izkaže se, da lahko z uporabo takšnega laserskega modula dosežemo spektralno ločljivost boljšo od 1 pm, kar je pri meritvah temperature ekvivalentno 0,1 °C, pri meritvah raztezka pa 1 µε. Dosežena hitrost vzorčenja je 45 Hz, zaradi česar je tovrstna naprava za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev primernejša za statične meritve. Nadalje pa cenovno učinkovito rešitev ponuja uporaba običajnih telekomunikacijskih DFB laserskih diod, ki jih vzbujamo s tokovnimi sunki velikih amplitud. Aktivno področje laserske diode se zaradi velikega toka lokalno segreje, kar povzroči premik izhodne valovne dolžine, ki znaša več kot 10 nm. S časovno korelacijo spremembe valovne dolžine laserske diode med tokovnim sunkom in odbojem optičnega sunka od optičnega senzorja je mogoče določiti informacijo o merjeni veličini. Pasovna širina naprave za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev znaša 30 kHz, spektralna ločljivost pa 2 pm. Ker laserska dioda deluje v režimu kratkih tokovnih sunkov, je tovrstna naprava za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev primerna za časovno razvrščanje optičnih senzorjev, s čimer lahko odčitavamo večje število optičnih senzorjev v isti optični veji. Obe predstavljeni napravi za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev omogočata cenovno učinkovito izvedbo merilnega sistema z uporabo vlakenskih optičnih senzorjev.
Ključne besede: optični senzorji, Braggove rešetke, Fabry-Perotov interferometer, DFB laserska dioda, laserski modul, valovnodolžinski zaklepalnik
Objavljeno: 19.04.2013; Ogledov: 1537; Prenosov: 82
URL Povezava na celotno besedilo

3.
SIGNALNI PROCESOR ZA MERJENJE SPREMEMBE DOLŽINE OPTIČNE POTI FABRY-PEROTOVEGA INTERFEROMETRA
Jurij Žnideršič, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga opisuje način razločitve merilne veličine optičnih vlakenskih Fabry- Perotovih interferometrov z nizko fineso in z dolžinami med 100 µm in 1 mm. Metoda je zasnovana na uporabi standardnega telekomunikacijskega razvrščevalnika, namenjenega gostemu valovnodolžinskemu razvrščanju. Ta nam omogoča pridobitev vrednosti amplitud optičnih moči pri štirih različnih optičnih frekvencah v odbitem spektru Fabry-Perotovega interferometra. Na podlagi teh vrednosti lahko naredimo nedvoumno in od optične moči neodvisno rekonstrukcijo izvirnega spektra. Iz rekonstruirane karakteristike je nato mogoče nedvoumno določiti merjeno veličino. Kot primer uporabe je izdelan optični merilnik temperature na osnovi vlakenskega Fabry- Perotovega interferometra.
Ključne besede: optični vlakenski senzor, signalni procesor, Fabry-Perotov interferometer, valovnodolžinski razvrščevalnik
Objavljeno: 27.09.2013; Ogledov: 1269; Prenosov: 59
URL Povezava na celotno besedilo

4.
SISTEM ZA RAZLOČEVANJE MERILNIH VREDNOSTI PRI FABRY-PEROTOVEM INTERFEROMETRU Z UPORABO STANDARDNE LASERSKE DIODE DFB IN PROGRAMABILNEGA LOGIČNEGA VEZJA
Andraž Javernik, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo opisuje sistem, ki je grajen za namene razločevanja merilnih vrednosti pri vlakenskem Fabry-Perotovem interferometru. V delu je podrobno opisano teoretično ozadje delovanje senzorja, simulacija uporabljene modulacijske metode ter po sklopih opredeljena zasnova optičnega in elektronskega sistema. Na koncu so predstavljeni rezultati, kateri so plod predhodno zastavljenega dela.
Ključne besede: Optično vlakno, Fabry-Perotov interferometer, Merjenje raztezkov, FPGA
Objavljeno: 21.11.2014; Ogledov: 919; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

5.
Sistem za merjenje raztezkov na osnovi časa preleta optičnega pulza v optičnem vlaknu
Domen Košič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena izvedba sistema za merjenje raztezkov na osnovi časa preleta optičnega pulza v optičnem vlaknu. Opisana je izdelava tiskanega vezja v programskem paketu Altium in izdelava merilne proge. Predstavljena je uporaba uporabniškega vmesnika Serialplot. Opisane so ključne elektronske komponente tiskanega vezja. Opisan je program mikrokrmilnika kateri je napisan v programskem jeziku C++. Na koncu so predstavljene merilne metode in rezultati teh merilnih metod.
Ključne besede: Mikrokrmilnik, komparator, transimpedančna stopnja, vmesnik, tiskano vezje
Objavljeno: 23.11.2019; Ogledov: 100; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

6.
Merjenje lomnega količnika tekočin na osnovi Fresnelovega odboja na koncu optičnega vlakna
Rok Kobovc, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisana izdelava merilnika lomnega količnika tekočin, ki temelji na osnovi fresnelovega odboja na koncu optičnega vlakna. Lomni količnik je določen glede na odbojno svetlobno moč med dvema medijema, ki je zajeta na fotodetektorju in v kombinaciji s transimpedančno stopnjo tudi ojačana. Merilnik je zmožen meritev izvajati neprekinjeno hkrati pa je točen in cenovno ugoden.
Ključne besede: lomni količnik, Fresnelov odboj, transimpedančna stopnja, svetleča dioda, fotodetektor.
Objavljeno: 23.11.2019; Ogledov: 101; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

7.
Sistem za razločevanje optičnih senzorjev na podlagi meritev odbojnosti para vlakenskih zrcal
Denis Furman, 2019, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu je opisan postopek izdelave merilnika, s katerim lahko merimo lomni količnik tekočin. Merilnik deluje na principu odboja svetlobnega pulza od para vlakenskih zrcal, pri čemer merimo razmerje odbojev svetlobe referenčnega in merilnega zrcala. Amplituda odbite svetlobe merilnega zrcala je odvisna od lomnega količnika medija v katerega namakamo oz.optično vlakno. Zaključno delo opisuje fizikalne principe , delovanje in praktično izvedbo vključno s shemami tiskanih vezij, PCB izvedbami, programom in eksperimentalnimi rezultati.
Ključne besede: Optično vlakno, vlakensko zrcalo, transimpedančna stopnja, laserski gonilnik, diferencialni ojačevalnik
Objavljeno: 16.12.2019; Ogledov: 136; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

8.
Sistem za nadzorovano tokovno vzbujanje telekomunikacijske laserske diode in spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev
Uroš Povh, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje proces izdelave ustreznega sistema za tokovno vodenje telekomunikacijske laserske diode. Rabi bi preizkusili,kako velik valovno dolžinski zamik je možno doseči, ko skozi njo steče kratek pulz z visokim tokom.Tako bi ugotovili, če lahko ustvarimo cenovno ugoden, nastavljiv laserski vir. V nadaljevanju je opisano teoretično ozadje, načrtovanje in gradnja vezja in rezultati meritev.
Ključne besede: laserska dioda, vgrajen sistem, signalni procesor, optično vlakno
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 492; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

9.
Kompakten optični osciloskop
Marko Sagadin, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Z optičnim osciloskopom lahko opazujemo obliko optičnega signala, njegovo amplitudo in frekvenco. V tem diplomskem delu je opisana izdelava elektronskega vmesnika, ki optični signal pretvori v električnega/digitalnega in ga nato prikaže na računalniškem zaslonu. Opisano je delovanje sistema, elektronski elementi, ki so uporabljeni v vmesniku, programerska koda implementirana v mikrokrmilniku in celoten potek pretvorbe optičnega signala v električnega. Cilj naloge je izdelati vmesnik, ki bo zmožen zajemanja in prikazovanja optičnih signalov pasovne širine od 0 Hz do 100 MHz in da bo uporaben v realnem okolju.
Ključne besede: optično vlakno, osciloskop, fotodioda, transimpedančna stopnja, tiskano vezje, vmesnik
Objavljeno: 30.01.2018; Ogledov: 943; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici