| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
IZVEDBA MERITEV IN PRESKUŠANJ V VN STIKALIŠČIH
Matej Kovač, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so podrobneje opisani stikalni aparati, kosovni preskusi in meritve, ki se na teh aparatih izvajajo. S temi preskusi se razkrivajo napake pri stikalnih aparatih in morajo biti narejeni tako, da je stikalna naprava brezhibna. Obravnavana je rekonstrukcija in delovanje 110 kV stikališča na območju HE Dravograd. Izvedeni so izračuni kratkih stikov s pomočjo katerih je dimenzionirana oprema to so ločilniki, odklopniki in zbiralke. Izračuni kratkih stikov so pokazali, da je izbrana oprema dejansko vgrajena na stikalušču HE Dravograd.
Ključne besede: stikalne naprave, kosovni preskusi, rekonstrukcija stikališča, kratek stik, določitev opreme
Objavljeno: 14.11.2012; Ogledov: 1345; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

3.
Sočasno določanje izbranih fenolnih kislin v vzorcu zelene kave s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo
Matej Kovač, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil razvoj analizne metode za določanje izbranih fenolnih kislin (klorogenske in kavne kisline) v ekstraktu zelene kave ob uporabi plinske kromatografije in masne spektrometrije (GC-MS). Ker preiskovane fenolne kisline niso dovolj hlapne in termično obstojne za direktno analizo z GC-MS jih je bilo potrebno predhodno pretvoriti v bolj obstojne in lažje hlapne trimetilsililirane (TMS) derivate . Pred samim sililiranjem je bilo potrebno odstraniti vse sledove polarnih protičnih organskih topil in vode. To smo dosegli z uparevanjem z rotacijskim uparjalnikom do suhega. Kot derivatizacijski reagnet za reakcijo sililiranja smo uporabili trimetilsilil trifluoroacetamid (MSTFA), kot optimalni katalizator pa piridin. Sililiranje smo izvajali na peščeni kopeli, kjer smo vzorce in standardne spojine segrevali pri 80°C 45 minut. Za pripravo raztopin ustrezno nizkih koncentracij smo vzorce in standarde pred nanosom na kolono dodatno rečili s toluenom. Tako smo dobili po GC-MS analizi najustreznejše ločitve in primerne MS spektre preiskovanih spojin. Vsebnosti kavne in klorogenske kisline so bile določene iz odgovarjajočih umeritvenih premic z uporabo vanilinske kisline kot internega standarda (ISTD). Določili smo linearnost metode, natančnost kot ponovljivost, heteroscedastičnost in homoscedastičnost ter ostale parametre, ki so potrebni za validacijo metode. Linearnost metode smo preverjali in potrdili v koncentracijskih območjih od 20 do 200 mg L-1. Korelacijski koeficienti (r2) so bili večji od 0,9942. Dokazali smo, da je metoda ponovljiva (RSD<15%), točna in natančna. S kvantitativno analizo komercialno dosegljivih ekstraktov zrn zelene kave smo določili vsebnosti obeh spojin in sicer kavne kisline 16,1 ± 1,1 mg g-1 suhe zatehte ekstrakta in klorogenske kisline 197,7 ± 13,6 mg g-1 suhe zatehte ekstrakta. Iz rezultatov je razvidno, da prihaja do razlik v deklariranih (450 mg g-1) in z analizo določenih vsebnostih klorogenske kisline. Vzrok za to bi lahko bila nehomogenost vzorca, premalo število odvzetih vzorcev in premalo število neodvisno ponovljenih analiz.
Ključne besede: kavna kislina, klorogenska kislina, vanilinska kislina, masna spektrometrija, plinska kromatografija
Objavljeno: 15.12.2014; Ogledov: 1286; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (8,16 MB)

4.
5.
6.
DOLOČANJE MAGNETNIH LASTNOSTI IN IZGUB MAGNETNIH TEKOČIN
Matej Kovač, 2016, magistrsko delo

Opis: Magnetne tekočine so tekočine, v katerih so enakomerno porazdeljeni zelo majhni nanodelci magnetnega materiala, ki so trajno suspendirani v nosilni tekočini. Zaradi svojih posebnih lastnosti jih danes uporabljamo na različnih področjih strojništva in biomedicine. V magistrskem delu je opisan postopek merjenja magnetnih izgub pri vzorcu magnetne tekočine. Meritve smo izvedli v laboratoriju po metodi magnetnega merjenja pri konstnatni ferkvenci in različnih temparaturah vzorca. Pri tej metodi s pomočjo dveh merilnih tuljavic izmerimo magnetno poljsko jakost, gostoto magnetnega pretoka in magnetno polarizacijo. S pomočjo teh signalov tvorimo histerezno zanko, katere površina določa izgube. Na podlagi dobljenih rezultatov so določene specifične moči izgub SPL (specific power loss). Rezultati so podani v grafični obliki in prikazujejo, da se z višanjem temparature vzorca izgube magnetne tekočine manjšajo.
Ključne besede: magnetne tekočine, magnetne izgube, metoda magnetnega merjenja
Objavljeno: 25.05.2016; Ogledov: 751; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.58 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici