| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Goljufije na svetovnem spletu : diplomsko delo
Matej Škufca, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: kazniva dejanja, goljufije, internet, odkrivanje, preiskovanje, računalniška forenzika, diplomske naloge
Objavljeno: 18.03.2011; Ogledov: 1536; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (848,40 KB)

2.
Neformalna ekonomija in kibernetska kriminaliteta
Matej Škufca, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo povzeli dve raziskavi, in sicer Neformalno ekonomijo in kibernetsko kriminaliteto na Kitajskem ter Poročilo Symantec glede neformalne ekonomije v kibernetskem svetu. Ugotovili smo, da je kibernetska kriminaliteta ustvarila neverjetno zrelo in samostojno neformalno ekonomijo, ki je sestavljena iz štirih delov, ki se medsebojno povezujejo in dopolnjujejo. Cene in ponudbe se prilagajajo glede na povpraševanje in kvaliteto dobrine ali storitve. Kupec se lahko na podlagi vzorcev odloči, ali mu storitev oziroma dobrina ustreza ali ne. Najpogosteje se trguje z informacijami o kreditnih karticah ter s finančnimi računi. Neformalna ekonomija se na svetovnem spletu največkrat nahaja na spletnih forumih ter na IRC-strežnikih. Delovati mora na javnih mestih, saj lahko samo tako privablja nove člane ter potencialne kupce. Ker pa je na ta način tudi na očeh organov pregona, mora večkrat spreminjati lokacije ter biti pazljiva pri sprejemanju novih članov. Glavni motiv članov kibernetske kriminalitete je dobiček, gre za ljudi različnih znanj in poklicev. Nekateri sodelujejo zgolj zaradi dodatnega zaslužka, medtem ko je za druge to način preživetja, to je seveda odvisno od splošnega stanja v državi ter od zaposlitvenih možnosti. Plačila za dobrine in storitve na »podzemnih« strežnikih se najpogosteje opravijo po elektronski poti. Načinov plačila je več, najpogosteje pa je uporabljeno plačevanje s pomočjo spletnih valut, ki so na voljo po celem svetu, plačila so nepovratna, takojšnja, stroške transakcije pa nosi prodajalec. Drugi najpogostejši način plačila na »podzemnih« strežnikih pa je menjava dobrin ali storitev. Osredotočili smo se tudi na zakonodajo. Povzeli smo Zakon o zaposlovanju in delu na črno ter Konvencijo o kibernetski kriminaliteti, ki je bila sprejeta konec leta 2001. Bistvo konvencije je poenotenje zakonodaje med državami podpisnicami ter ustanovitev mednarodne mreže, ki omogoča sodelovanje in pomoč med državami. Mednarodna mreža mora delovati neprekinjeno, saj se storilci kaznivih dejanj kibernetske kriminalitete ne držijo ustaljenih delovnih urnikov, ampak delujejo ob kateremkoli času na katerem koli mestu. Na koncu smo še povzeli sklepne misli ter odgovorili na hipoteze, ki smo si jih postavili na začetku.
Ključne besede: neformalna ekonomija, delo na črno, kibernetska kriminaliteta, spletni forumi, preprečevanje, magistrska dela
Objavljeno: 03.03.2015; Ogledov: 722; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (733,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici