Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen diplomskega dela je bil ustvariti sistem za detekcijo gibanja, ki je sestavljen iz platforme ESP32, natančneje ESP32-CAM in ESP8266 Node MCU razvojni plošči, ki omogočata oddaljen nadzor preko mobilne aplikacije Android. Komunikacijo med razvojni plošči in mobilno aplikacijo zagotavlja Node.js zaledni sistem, ki gostuje na platformi Heroku. Z razvojem tehnologije se priljubljenost in zahteva po varnostnih sistemih samo povečuje. Varnostni sistemi so danes zahtevani tako v industrijski, kot tudi domači uporabi. Načini razvojev varnostnih sistemov so različni, od strojnega pristopa, programskega pristopa, do mešanega pristopa. Prav tako obstajajo različne vrste varnostnih sistemov, od orodij za nadzor delovanja programske ali strojne opreme do varnostnih sistemov za nadzor lokacij. Na tržišču imamo različne ponudnike, prav tako pa lahko varnostne sisteme razvijemo sami. S povečanjem priljubljenosti vgrajenih sistemov je razvoj domačega ročno-nadzorovanega varnostnega sistema preprost, saj ne zahteva veliko predznanja. Prav tako ne potrebuje prezahtevne strojne opreme in porabe, zaradi česar so takšni sistemi po navadi poceni za razvoj. S takšnim sistemom lahko od koder koli nadzorujemo želeni prostor in v primeru vdora posredujemo potreben dokaz. Čeprav obstajajo sistemi, ki kategorizirajo registrirane podatke in s tem lahko primerno odreagirajo, je za večno uporabnikov dovolj, če jim sistem le posreduje informacijo, ali je doma oz. v željenem prostoru vse v redu. Pridobljene podatke lahko potem sami posredujejo naprej. V okvirju te diplomske naloge smo razvili prav takšen sistem, ki preko preprostih ESP modulov in brezplačne platforme uporabniku sporoča o varnosti specifičnega prostora. V projektu modul ESP8266 zajeme podatke približno vsakih 10 sekund. Podatke dobiva preko različnih senzorjev, ki so povezani nanj. V primeru zahteve uporabnika pošlje zajete podatke v obliki odgovora. V primeru detekcije gibanja pošlje zahtevo za zajem slike. V primeru, da uporabnik zahteva sliko, se pošlje zahteva modulu ESP32-CAM, ki sliko pošlje v obliki odgovora. V praktičnem delu diplomske naloge smo najprej razvili zaledni sistem. Potrebno je bilo konfigurirati platformo za dostop do podatkov, sprejem, modifikacijo in pošiljanje zahtev in odgovorov, ki jih bo pošiljal vgrajeni sistem. Nato je bilo potrebno vzpostaviti povezavo posameznega ESP modula z internetom, s čemer bi lahko pošiljali zajete podatke na platformo za obdelavo. Na koncu je bilo potrebno implementirati funkcionalnosti vgrajenih sistemov, s katerimi smo lahko zajemali željene podatke za uporabnika in jih v obliki odgovorov na zahteve pošiljajo podatkovni bazi.
Ključne besede: Varnost območja, daljinski nadzor, ESP32-CAM, informacijski sistem
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 110; Prenosov: 22
Celotno besedilo (3,46 MB)

Opis: Presented doctoral dissertation describes a research work on Semantic Inference, which can be regarded as an extension of Grammar Inference. The main task of Grammar Inference is to induce a grammatical structure from a set of positive samples (programs), which can sometimes also be accompanied by a set of negative samples. Successfully applying Grammar Inference can result only in identifying the correct syntax of a language. But, when valid syntactical structures are additionally constrained with context-sensitive information the Grammar Inference needs to be extended to the Semantic Inference. With the Semantic Inference a further step is realised, namely, towards inducing language semantics. In this doctoral dissertation it is shown that a complete compiler/interpreter for small Domain-Specific Languages (DSLs) can be generated automatically solely from given programs and their associated meanings using Semantic Inference. For the purpose of this research work the tool LISA.SI has been developed on the top of the compiler/interpreter generator tool LISA that uses Evolutionary Computations to explore and exploit the enormous search space that appears in Semantic Inference. A wide class of Attribute Grammars has been learned. Using Genetic Programming approach S-attributed and L-attributed have been inferred successfully, while inferring Absolutely Non-Circular Attribute Grammars (ANC-AG) with complex dependencies among attributes has been achieved by integrating a Memetic Algorithm (MA) into the LISA.SI tool.
Ključne besede: Grammatical Inference, Semantic Inference, Genetic Programming, Attribute Grammars, Memetic Algorithm, Domain-Specific Languages
Objavljeno v DKUM: 17.02.2022; Ogledov: 296; Prenosov: 56
Celotno besedilo (3,59 MB)

Opis: V zadnjih letih je opaziti velik porast novosti na področju razvoja aplikacij za Android. V diplomskem delu je predstavljeno ogrodje Android za uporabniške vmesnike Jetpack Compose in ostale knjižnice Jetpack, ki so pomembne zanj. Jetpack Compose nam omogoča ustvarjanje uporabniškega vmesnika aplikacije z uporabo deklarativne paradigme. Ta vzorec je bil v delu primerjan z imperativnim, hkrati pa se je skušalo odgovoriti na vprašanje, ali je Jetpack Compose v trenutnem stanju pripravljen za produkcijsko rabo.
Ključne besede: Android Jetpack, Compose, mobilne aplikacije, uporabniški vmesniki
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 277; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: V zaključnem delu najprej predstavimo ogrodje Flutter, njegove posebnosti, ki so posledica novih različic, na kratko opišemo programski jezik Dart, nato pa se osredotočimo na analizo knjižnic, ki omogočajo uporabo specifične strojne opreme. Pri analizi knjižnic se osredotočimo na uporabnost knjižnice, berljivost dokumentacije, funkcionalnosti in pomanjkljivosti. V zadnjem delu predstavimo aplikacijo, ki omogoča uporabo izbrane strojne opreme in knjižnic.
Ključne besede: Flutter, ogrodje, strojna oprema, navzkrižne aplikacije, Android
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 192; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: Magistrsko delo naslavlja področje aktivnih računalniških kolesarskih iger. V ta namen smo najprej opisali princip delovanja aktivnih računalniških iger in proučili literaturo o njihovem vplivu na promocijo zdravega načina življenja. Sledil je pregled najpriljubljenejših obstoječih rešitev na trgu. Ugotovili smo, da pri razvijanju omenjenih iger prihaja do razlik predvsem pri načinu generiranju prog, za komunikacijo med napravami se večina obrača na preverjena, brezžična in varčna protokola ANT+ in Bluetooth Low Energy. Na podlagi teh ugotovitev smo v nadaljevanju magistrskega dela razvili aktivno računalniško kolesarsko igro, v kateri igralec vozi po lastnih progah, ki jih predhodno posname z videokamero, za komunikacijo s kolesarskim trenažerjem pa igra uporablja protokol ANT+.
Ključne besede: aktivne računalniške igre, kolesarjenje, protokol ANT+.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 219; Prenosov: 24
Celotno besedilo (2,32 MB)