| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Varnostno testiranje fizičnega kripto-modula za navidezna zasebna omrežja
Anže Zaletel, Jaka Žužek, Lavra Horvat, Katja Zupan, Sara Železnik, Nina Goršič, Maruša Lipušček, 2016, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti projekt varnostnega testiranja v razvoju in produkciji fizičnega kripto-modula, ki je nujno potrebno pred lansiranjem izdelka na trg. Delo na projektu je bilo usmerjeno v izdelek Code 1 Secure (v nadaljevanju VPN kripto-modul C1S), za katerega je bila narejena primerjava s sorodnimi izdelki, predlagane različne ergonomične oblike ter opisani postopki potrebnih testiranj izdelka za pridobitev certifikatov oz. za doseganje standardov. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda s pomočjo študije primarnih in sekundarnih virov. Za potrebe opisa orodij za avtomatizirano testiranje smo delovanje orodij preizkusili in opravili vzorčna testiranja. Ugotovitve: Testiranje programske opreme in njene združljivosti s šifrirnimi algoritmi predstavlja najzahtevnejši del testiranj. Ključno stičišče projekta je predstavljal kolaboracijski portal, preko katerega se je evidentiral in spremljal napredek dela. S preizkušanjem orodij za avtomatizacijo opravil je bilo ugotovljeno, da avtomatizirano testiranje prihrani veliko časa in denarja. Omejitve/uporabnost raziskave Projektno delo je bilo ciljno naravnano na izdelek VPN kripto-modula C1S, zato se tudi ugotovitve navezujejo nanj. Kljub temu lahko ugotovitve apliciramo na sorodne izdelke. Praktična uporabnost: S primerjavo sorodnih izdelkov se pokažejo konkurenčne prednosti VPN kripto-modula C1S pred podobnimi izdelki na trgu ter možnosti za izboljšave. Predlagane so različne ergonomične oblike izdelka glede na ciljne skupine kupcev. Opis možnih testiranj, ki so potrebna za VPN kripto-modul C1S, poda okvirno predstavo o obsegu preizkušanj slehernega tehnološkega izdelka. Izvirnost/pomembnost prispevka: Glede na povišan trend zlorab v kibernetskem prostoru je področje kibernetske varnosti, v katerega spada tudi VPN kripto-modul C1S, izrednega pomena. Za ustrezno delovanje kripto-modulov in doseganje pričakovanj uporabnikov je te naprave pomembno dobro testirati.
Ključne besede: informacijska varnost, šifriranje podatkov, kripto-modul, testiranje, analiza trga
Objavljeno: 20.04.2020; Ogledov: 259; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (404,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Primerjalna analiza učinkov različnih politik omejevanja prepovedanih drog v evropskih državah
Maruša Lipušček, 2019, magistrsko delo

Opis: Mnoge evropske države so v zadnjih dveh desetletjih spremenile pristop do reševanja problematike uporabe prepovedanih drog. Ta ne temelji več na prohibiciji in zatiranju ter zapiranju uporabnikov. Nove politike na področju prepovedanih drog temeljijo na zmanjšanju škode zaradi zlorabe drog in zmanjšanju kršitev z dekriminalizacijo uporabe in posesti manjše količine prepovedanih drog. Magistrsko delo obravnava različne načine omejevanja posesti in uporabe manjših količin prepovedanih drog v tridesetih izbranih evropskih državah ter raziskuje njihov kriminološki, zdravstveni ter socialni vpliv. V večini evropskih držav je uporaba in posest prepovedanih drog kaznivo dejanje, z možnostjo zaporne kazni, vendar se v praksi izvaja omiljena obravnava. V 40% izbranih državah pa je tovrstno dejanje dekriminalizirano. To pomeni, da dejanje v zakonu ni zapisano kot kaznivo ali sploh ni omenjeno. Lahko gre za popolno razveljavitev kazenskih sankcij, oziroma zaporne kazni, ali za preusmeritev na prekrške, ki so sankcionirani z globami. V delu smo preučili vplive, ki jih ima dekriminalizacija uporabe in posesti manjših količin prepovedanih drog na odkrivanje kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, uporabo in razširjenost prepovedanih drog med mlajšimi odraslimi in na problematične uporabnike. Primerjali smo podatke Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami med dvema skupinama držav, in sicer med tistimi, kjer sta uporaba in posest manjših količin prepovedanih drog kaznivi dejanji z možnostjo zaporne kazni, in tistimi, kjer sta dejanji dekriminalizirani.
Ključne besede: magistrska dela, prepovedane droge, Evropa, dekriminalizacija, primerjava, zakonodaja
Objavljeno: 10.06.2019; Ogledov: 519; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (628,23 KB)

3.
Obravnavanje nevarnih storilcev kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija
Maruša Lipušček, 2013, diplomsko delo

Opis: Nevarnost storilca kaznivih dejanj se kaže v določenem stanju, zaradi katerega lahko ponovi kaznivo dejanje. Skozi leta se je obravnavanje nevarnih storilcev kaznivih dejanj v Sloveniji zelo spreminjalo. Trenutno so z najnovejšim Kazenskim zakonikom-1, oziroma njegovo novelo KZ-1B, opredeljeni zdravstveni varnostni ukrepi in inštitucije, v katerih se ti ukrepi izvajajo. Obravnavanje nevarnih storilcev kaznivih dejanj je kazenskopravno vprašanje, kajti le kazenski sodnik lahko presodi in odloča o nevarnosti storilca in njegovem protipravnem ravnanju. Kazensko sodišče določa stopnjo prištevnosti storilca na podlagi mnenj psihiatričnih sodnih izvedencev. Pri določanju pa mora upoštevati biološke in psihološke pogoje, prav tako ne sme izpustiti vzročne zveze med njima. Varnostni ukrepi zdravstvene narave se po slovenskem KZ-1B izvajajo v specializiranih forenzičnih psihiatričnih oddelkih. To so posebni oddelki psihiatrične bolnišnice, ki sprejemajo le nevarne storilce kaznivih dejanj oziroma tako imenovane forenzične paciente in morajo izpolnjevati določene strokovne in varnostne pogoje. Zdravstvenih varnostnih ukrepov na leto ni izrečeno veliko, vendar so v boju proti kriminaliteti pomembni kot specialno preventivno sredstvo, saj se nanašajo na storilca in na njegovo rehabilitacijo. Z varnostnimi ukrepi nam tako kazensko pravo omogoča večjo individualizacijo kazenskih sankcij in s tem resocializacijo storilcev kaznivih dejanj. Hrvaška kazenskopravna zakonodaja se glede obravnavanja nevarnih storilcev nekoliko razlikuje od slovenske. Ta obravnavanje neprištevnega storilca kaznivih dejanj prepusti civilnemu zakonu o duševnih bolnikih.
Ključne besede: kazensko pravo, kazenski postopek, kazniva dejanja, storilci, neprištevnost, zmanjšana prištevnost, varnostni ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2013; Ogledov: 1152; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (642,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici