| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 121
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Revitalizacija območja Mariborskega otoka
Maruša Fajt, 2021, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela izhaja iz realne potrebe po revitalizaciji območja in prenovi kopališke stavbe Mariborskega otoka. Lokacija območja obravnave se nahaja 3 kilometre od središča mesta Maribor in je vpeta v zelen rob mesta. Zaradi obstoječe, dotrajane infrastrukture lokacija ne izkorišča svojega potenciala. Teoretični del obsega kratek opis lokacije in zgodovine mesta Maribor. Predstavljena programska izhodišča, ki zajemajo smernice za oblikovanje kopališč in stavb 20. stoletja. Projektna naloga se osredotoča na obnovo obstoječega objekta na lokaciji Mariborskega otoka in revitalizacijo vplivnega območja obravnave. Z oblikovanjem vozlišč in prostorskih intervencij obnavljamo obstoječo krožno pot ob reki Dravi. Vzpostavi se povezava otoka na desno nabrežje reke Drave in načrtuje poenotena urbana oprema. Programski in prostorski intervenciji sta zasnovani s pomočjo strateških oblikovalskih pristopov k ohranjanju narave in kulturne dediščine. Zasnova Mariborskega otoka ponuja racionalno izrabo prostora. Celovita arhitekturna rešitev prispeva k oživljanju območja, ki daje lokalnim prebivalcem višjo kakovost bivanja v mestu. Rešitev prispeva k prostorski identiteti mesta Maribor.
Ključne besede: Mariborski otok, urbanizem, krožna pot, reka Drava, revitalizacija
Objavljeno: 07.10.2021; Ogledov: 57; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (154,10 MB)

3.
Poslovni bonton in pravila oblačenja v poslovnem svetu
Maruša Rebernik, 2021, diplomsko delo

Opis: Upoštevanje poslovnega bontona je pomembno za uspešnost v karieri. Živimo v zelo površinskem svetu, zato sta močno pomembna zunanji videz in urejenost. Namen diplomskega dela je bil raziskati povezanost med zunanjim videzom nadrejenega in splošnim vzdušjem oddelka, ki ga vodi, in povezanost med njegovim zunanjim videzom in ostalimi elementi urejenosti. Namen je bil ugotoviti tudi povezanost med upoštevanjem poslovnega bontona nadrejenega, ugledom ter splošnim vzdušjem znotraj oddelka, ki ga vodi. Raziskovalni del diplomskega dela je bil izveden s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati ankete so bili analizirani in interpretirani ter oblikovani v ugotovitve. Raziskava je pokazala, da upoštevanje poslovnega bontona močno vpliva na ugled nadrejenega in na splošno vzdušje znotraj oddelka, ki ga vodi. Ugotovili smo tudi, da obstaja povezanost med zunanjim videzom in ostalimi elementi urejenosti. Diplomsko delo nam je dalo vpogled v pomembnost upoštevanja poslovnega bontona in kodeksov poslovnega oblačenja pri nadrejenih, ki delujejo v različnih podjetjih. V teoretičnem delu so bili proučevani elementi poslovnega bontona in pravila poslovnega oblačenja.
Ključne besede: Poslovni bonton, poslovno oblačenje, ugled nadrejenega, poslovno komuniciranje.
Objavljeno: 24.09.2021; Ogledov: 68; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

4.
Priprava smernic za vpeljavo standarda SIST EN ISO 9001:2015 v storitveno podjetje
Maruša Podbevšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je mikro storitvenemu podjetju predlagati smernice za vpeljavo standarda ISO 9001:2015. Metoda analize razkoraka je bila uporabljena za primerjavo trenutnega stanja v podjetju z zahtevami standarda. Trenutno stanje v podjetju je pridobljeno z opravljenim intervjujem z osebo iz podjetja. Analiza obstoječega stanja je pokazala, da podjetje nima vseh informacij dokumentiranih in tveganj ne definira ter analizira sistematično. Podjetju so predložene smernice in osnutki nekaterih dokumentov potrebnih za vpeljavo standarda ISO 9001:2015.
Ključne besede: standard ISO 9001:2015, kakovost, vpeljava
Objavljeno: 23.09.2021; Ogledov: 45; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

5.
Vpliv načrtovane vadbe ravnotežja na razvoj ravnotežja predšolskih otrok
Maruša Fridrih, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Vpliv načrtovane vadbe ravnotežja na razvoj ravnotežja predšolskih otrok smo s pomočjo pedagoškega eksperimenta želeli ugotoviti, v kolikšni meri lahko v vrtcu načrtovana in redno izvajana vadba ravnotežja vpliva na razvoj ravnotežja pri otrocih. Diplomsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorični razvoj in motorične sposobnosti, pri slednjih smo podrobneje opredelili sposobnost ravnotežja, kjer smo predstavili pojavne oblike ravnotežja, razvoj ravnotežja pri otrocih in čutilo za ravnotežje. Opredelili smo tudi metode in vadbo za razvijanje ravnotežja. V empiričnem delu smo predstavili pedagoški eksperiment in rezultate naše raziskave. Pri pedagoškem eksperimentu smo za testiranje otrok uporabili deset motoričnih testov, ki domnevno merijo ravnotežje. Uporabili smo jih na začetku in koncu eksperimenta, ki smo ga izvedli v obdobju dveh mesecev, in sicer od aprila do junija 2019. Za raziskovalni vzorec smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok. Ugotovili smo, da pred eksperimentom med skupinama ni statistično značilne razlike v gibalni učinkovitosti, prav tako ni statistično značilne razlike med skupinama glede na spol. Po eksperimentu je med skupinama obstajala statistično značilna razlika v gibalni učinkovitosti; pri deklicah ni statistično značilne razlike med skupinama, pri dečkih pa je razlika med skupinama statistično značilna. Prišli smo do zaključka, da lahko v vrtcu načrtovana in redno izvajana vadba ravnotežja pomembno vpliva na razvoj ravnotežja pri otrocih.
Ključne besede: predšolski otrok, ravnotežje, motorični razvoj, motorične sposobnosti, motorični testi ravnotežja, vadba za razvijanje ravnotežja.
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 233; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

6.
Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v organizaciji
Maruša Verčkovnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V današnjem rastočem in hitro spreminjajočem se poslovnem okolju se mora vsaka organizacija v želji, da bi bila ambiciozna, zavedati pomembnosti ljudi – človeških virov, za njeno uspešno delovanje, kar je bila glavna ugotovitev diplomskega projekta. Spoznali smo, da je podlaga temu sistematično dodelan in uspešno vpeljan sistem managementa človeških virov, katerega uspešnost določajo tudi izbrani izvajalci. Ti so lahko zunanji (različne institucije in strokovnjaki) ali lastni managerji organizacije. V teoretičnem delu diplomskega projekta smo tako spoznali osnove sistema managementa človeških virov v organizaciji in specifično eno izmed njegovih pomembnejših funkcij – razvoj zaposlenih, v sklopu katerega se načrtujejo in izvajajo tudi programi razvoja zaposlenih kot sta izobraževanje in usposabljanje. Razvoj zaposlenih je proces, ki mora potekati neprekinjeno, saj je organizacijsko okolje ves čas deležno sprememb, tako ekonomskih kot tudi tehnoloških in družbenih, zaradi katerih mora organizacija znati pokazati prilagodljivost in odzivnost. Programi izobraževanja in usposabljanja pa organizaciji omogočajo doseganje lastnih interesov, v sodelovanju ter komunikaciji z zaposlenimi pa tudi doseganje interesov posameznih zaposlenih. Tako smo spoznali različne pristope k razvoju zaposlenih, med katere uvrščamo formalno izobrazbo, delovne izkušnje, ocenitev sposobnosti in medsebojne odnose. Na temeljih teh pristopov nadaljnje izvajamo tudi različne dejavnosti razvoja zaposlenih, za katere smo ugotovili, da so vse enako pomembne. Mednje uvrščamo učenje, izobraževanje, usposabljanje, razvoj in načrtovanje kariere posameznih zaposlenih. Pomembnejša ugotovitev teoretičnega dela diplomskega projekta je bila tudi, da je programe izobraževanja in usposabljanja v podjetju treba natančno načrtovati, oblikovati, izvajati in kasneje vrednotiti. Pri tem procesu je enako pomembna izbira primerne metode izobraževanja ali usposabljanja. Spoznali smo, da obstajajo različne oblike in vrste razvojnih metod izobraževanja in usposabljanja pri katerih je ključna delitev na interna in eksterna. Temelj uspeha podjetja pri izvedbi izobraževanj in usposabljanj je tudi jasna opredelitev in zastavitev ciljev, ki jih z njihovo izvedbo želimo doseči. Pri tem smo ugotovili tudi, da je pri zastavljanju ciljev organizacije enako pomembna izgradnja kompetenčnega modela zaposlenih, saj nam olajša načrtovanje razvoja kadrov. V empiričnem delu diplomskega projekta smo sodelovali s podjetjem X, v katerem smo imeli možnost, preučiti njihove programe izobraževanja in usposabljanja zaposlenih ter zbrane ugotovitve povezati s pridobljenimi teoretičnimi spoznanji. Spoznali smo, da imajo zaposleni podjetja X pozitivno lastno percepcijo glede uspešnosti programov izobraževanja in usposabljanja, ki so jih ti deležni in so z njimi zadovoljni. Prav tako smo ugotovili, da podjetje X uporablja tako metode internega in kot metode eksternega izobraževanja in ravno njihova aktivnost na področju razvoja zaposlenih je ključ do njihove mednarodne konkurenčnosti in uspešnosti. Ugotovili smo tudi, da imajo podjetja, glede na trende prihodnosti, veliko prostora za napredek predvsem na področju metod e-izobraževanja. Na tej podlagi bi podjetju X predlagali, da se osredotoči na izgradnjo in vpeljavo sistema e-izobraževanja v svoje delovne procese. To bi namreč omogočilo konstantno izvajanje izobraževalnih programov in programov usposabljanja, kar pa bi, glede na naše ugotovitve, pomagalo pri ohranjanju zadovoljstva zaposlenih.
Ključne besede: Management človeških virov, razvoj zaposlenih, izobraževanje, usposabljanje, interne metode, eksterne metode.
Objavljeno: 10.06.2021; Ogledov: 297; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

7.
Vpliv zadovoljstva na delovnem mestu na delovno uspešnost
Maruša Kunaver, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Vpliv zadovoljstva zaposlenih na delovno uspešnost smo želeli ugotoviti, ali zadovoljstvo zaposlenih res vpliva na delovno uspešnost. Delovna uspešnost je v študijah zelo zanimiva tema. Dobri odnosi v organizacijah lahko motivacijsko vplivajo na zaposlenega, kar posledično pomeni, da se poveča delovna uspešnost zaposlenih. Posredno se bo povečal tudi dobiček organizacije. Zato lahko organizacije svoje dobičke ali izgube določijo glede na delovno uspešnost zaposlenih. Večina organizacij poudarja, da je treba izboljšati in povečati uspešnost zaposlenih pri delu, da bi zaščitili svoj dobiček. V teoretičnem delu magistrskega dela so opisani pojem zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu in dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo. V nadaljevanju smo predstavili še organizacijski klimo in kulturo, delovno uspešnost in motivacijo. V empiričnem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati ankete, s katero smo merili, kako zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci zadovoljni z delom, delovnim časom, stalnostjo zaposlitve in delovnimi pogoji. Anketiranci so zadovoljni s trenutno plačo. Pomembni so jim samostojnost pri delu, natančnost, izpolnjevanje rokov in odnos do dela. Raziskava je pokazala, da se podrejeni pogosto bojijo izraziti nestrinjanje s svojim nadrejenim. Z raziskavo smo ugotovili, da zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost.
Ključne besede: magistrska dela, zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska klima, organizacijska kultura, delovna uspešnost, motivacija
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 210; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

8.
IKT v šoli in doma
Maruša Duh, 2020, magistrsko delo

Opis: Novodobne tehnologije in mediji se kažejo v vseh sferah našega življenja. Dostopnost informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) je postala norma, ki nakazuje napredek in razvitost določene družbe. IKT se je iz domačega udobja preselila tudi v šolski prostor. V šoli ima IKT pozitivne in negativne učinke. Pozitivni učinki so, da IKT dviguje motivacijo učencev, omogoča lažji dostop do informacij in je podpora sodobnim pristopom v poučevanju. IKT tudi olajša poučevanje otrok s posebnimi potrebami ter omogoči učitelju, da se lažje približa učencem z različnimi učnimi stili. Negativni učinki pa so, da IKT ne more nadomestiti učitelja, saj ni sposobna empatije in odzivanja na trenutno učno strategijo, ter se ne more prilagoditi trenutnemu ozračju v razredu. Prav tako se ne odzove na konkretne učne, vedenjske in osebne težave, ki se pojavijo pri posamezniku ali pri celotnem razredu, medtem ko se učitelj lahko. V raziskavi nas je zanimala uporaba štirih IKT-naprav – mobilni telefon, tablični računalnik, računalnik in televizija – pri učencih tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja z območja, ki ga pokriva Zavod RS za šolstvo Slovenije, OE Maribor. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Odgovorili smo na vsa raziskovalna vprašanja in potrdili ali delno potrdili vse zastavljene hipoteze.
Ključne besede: Informacijsko-komunikacijska tehnologija, šola, IKT-naprave, učinki IKT-ja na izobraževanje
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 247; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

9.
Didaktične igre pri učenju in poučevanju angleškega jezika v 6. razredu osnovne šole
Maruša Duh, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo govori o poučevanju in učenju angleščine skozi igro. Proučili smo šest vrst iger, in sicer družabne igre, predstavitvene igre, kvizi, glasbene igre in digitalne igre. Vrste iger se lahko medsebojno prepletajo; igra lahko spada v več kategorij hkrati. Učitelji lahko s pomočjo tehnologije uporabljajo tudi igre. Nedavna tehnologija, na primer uporaba interaktivnih tabel, je olajšala uporabo vseh vrst iger. Domače naloge so bistveni del učnega procesa, saj se učenje ne ustavi v šoli. Domača naloga je lahko tudi igra, zato ponujamo primere za vsako vrsto igre za poučevanje v učilnici in učenje doma – domača naloga. Namen naše raziskave je bil raziskati odnos učencev do uporabe iger pri učenju in poučevanju angleškega jezika v 6. razredu. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Vzorec predstavlja 642 učencev 6. razreda osnovnih šol po vsej Sloveniji. Obravnavali smo devet raziskovalnih vprašanj in postavili šest hipotez, od katerih smo jih potrdili pet. Zanimivo bi bilo raziskovati še naprej in ugotoviti, ali bi se rezultati razlikovali, če bi izbrali starejše ali mlajše učence.
Ključne besede: angleški jezik, osnovna šola, igre, edukacija, domače naloge
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 220; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

10.
Cilji za spremembo osebnosti in namerne spremembe v osebnosti pri študentih
Maruša Kekec, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu nas je zanimalo, kakšne cilje za spremembo osebnostnih lastnosti imajo študenti psihologije in kako se ti cilji povezujejo z njihovo samooceno osebnosti in oceno njihove osebnosti s strani pomembnih drugih. Zanimalo nas je tudi, ali se želijo posamezniki bolj spremeniti, če je samospoštovanje, samoučinkovitost ali psihično blagostanje nižje izraženo. Ugotoviti smo želeli, v kolikšni meri lahko s pomočjo intervencije za spodbujanje namernih sprememb v osebnosti udeleženci dosežejo želene spremembe v izbranih osebnostnih lastnostih in kakšni so učinki sprememb v osebnosti na spremembe v blagostanju. Naš vzorec je zajemal 61 študentov, starih med 19 in 24 let, ki so izpolnili vprašalnike BFI, C-BFI, SPANE, SWLS, RPWB, SLCS-R in GSES. Vprašalnik BFI – bližnji je bil uporabljen za oceni osebnosti udeležencev s strani starša in prijatelja. Udeleženci so sodelovali v trimesečni intervenciji, katere namen je bil spodbuditi namerne spremembe v izbranih osebnostnih lastnostih. Spremembe v izraženosti osebnostnih lastnosti med začetkom in koncem semestra smo preverili s pomočjo Wilcoxovega testa predznačnih rangov. Za preverjanje učinkov sprememb v osebnosti na spremembe v blagostanju smo uporabili multiplo regresijsko analizo. Ugotovili smo, da si udeleženci nižje izražene ekstravertnost, vestnost, sprejemljivost in odprtost želijo zvišati, višje izražen nevroticizem pa znižati. Posamezniki si želijo zvišati/znižati tiste osebnostne lastnosti, za katere so prijatelji ali starši ocenili, da so nizko/visoko izražene. Posamezniki z nižjim samospoštovanjem si želijo osebnostne lastnosti bolj spremeniti, medtem ko si bolj samoučinkoviti osebnostnih sprememb želijo v manjši meri. Osebnostno se želijo bolj spremeniti tisti posamezniki, ki so manj zadovoljni s svojim življenjem, doživljajo nižjo pozitivno in višjo negativno emocionalnost ter imajo nižje izraženo psihološko blagostanje. Naša trimesečna intervencija je bila učinkovita pri posameznikih, ki so si na začetku semestra kot cilj za spremembo osebnosti izbrali zvišati ekstravertnost in znižati nevroticizem. Pri udeležencih, ki so si na začetku semestra kot cilj za spremembo osebnosti izbrali vestnost, je med semestrom prišlo do učinka v obratno smer, saj se je izraženost znižala in ne zvišala. Znotraj subjektivnega blagostanja nismo ugotovili, da bi spremembe v osebnosti med semestrom pomembno napovedovale večjo porast v zadovoljstvu z življenjem. Medtem ko smo ugotovili, da zvišanje odprtosti med začetkom in koncem semestra napoveduje večji porast v psihološkem blagostanju v tem obdobju. Naša raziskava je prva tovrstna v našem okolju, in kaže, da si posamezniki želijo sprememb v osebnosti ter da so namerne spremembe v osebnosti mogoče. Poleg tega se kaže pozitiven učinek sprememb v osebnosti na psihološko blagostanje.
Ključne besede: cilji za spremembo osebnosti, namerne spremembe v osebnosti, samospoštovanje, samoučinkovitost, blagostanje
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 189; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici