| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Problematika obdavčitve dohodka delavcev, ki delo opravljajo v Avstriji in v Nemčiji
Martina Vodušek, 2016, magistrsko delo

Opis: Prisotnost mednarodnega elementa pri opravljanju dela v tujini, ki se lahko opravlja v večih različnih pojavnih oblikah, lahko privede do različnih problemov pri obdavčitvi dohodka iz delovnega razmerja posameznega delavca, ki delo opravlja v tujini, saj vsaka država zase avtonomno določi svoje nacionalno pravo, kar posledično pomeni, da se delavci srečujejo z različnimi davčnimi sistemi ter različnimi obdavčitvami dohodka iz delovnega razmerja. Pomembno je, da davčni zavezanec sodeluje z davčnim organom, kateremu mora med drugim tudi pravočasno napovedati dohodke, ki imajo vir v tujini, na drugi strani pa ima možnost, da pri letni odmeri dohodnine uveljavlja vračilo v tujini plačanega davka. Rezidentom Slovenije za davčne namene je priznano tudi uveljavljanje davčnih olajšav; nerezidentom Slovenije za davčne namene pa ta pravica ni priznana. Zaradi različnosti nacionalnega prava vsake države se pri obstoju mednarodnega elementa čezmejnega opravljanja dela običajno pojavijo različne težave pri obdavčitvi dohodka in premoženja, in sicer tako pri fizičnih osebah kot tudi pri pravnih osebah. Pri tem pa delavci, katerih dohodek iz delovnega razmerja (običajno) predstavlja glavni vir dohodka in posledično tudi temeljni vir za preživetje, najbolj občutijo različne določbe nacionalnega prava države rezidentstva in države vira dohodka. Pri napotitvi gradbenih delavcev na delo v Avstrijo ali v Nemčijo s strani slovenskega delodajalca, mora le-ta za gradbene delavce vplačevati prispevke oziroma dajatve v poseben socialni sklad za namene dopusta. Prav tako mora slovenski delodajalec na podlagi slovenske delovnopravne zakonodaje delavcu odmeriti letni dopust in delavcu izplačati regres za letni dopust. Čezmejnim delovnim migrantov, ki so delo opravljali v Avstriji pri avstrijskem delodajalcu, je bila za obdobje od leta 2005 do leta 2008 kot posebna ureditev z določbo 145. člena ZDavP-2B, omogočena posebna odmera in odpis dohodnine za dohodke iz delovnega razmerja z virom v Avstriji v obliki davčne amnestije. Slovenska davčna zakonodaja je v obdobju od leta 2009 do leta 2013 čezmejnim delovnim migrantom priznavala posebno osebno davčno olajšavo, za katero je Ustavno sodišče RS odločilo, da je v neskladju z Ustavo RS, zato je bila ukinjena.
Ključne besede: obdavčitev dohodka, napoteni delavci, čezmejni delovni migranti, sklad BUAK, sklad SOKA-BAU
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1008; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici