Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Delo z nadarjenimi učenci v slovenskih javnih in zasebnih osnovnih šolah s poudarkom na vsebinah trajnostnega razvoja
Martina Vidovič, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga Delo z nadarjenimi učenci v slovenskih javnih in zasebnih osnovnih šolah s poudarkom na vsebinah trajnostnega razvoja prikazuje trenutno stanje dela z nadarjenimi učenci v javni osnovni šoli in zasebni waldorfski osnovni šoli z javnoveljavnim programom. Predvsem se osredotoča na preverjanje vsebnosti vsebin oziroma ciljev trajnostnega razvoja na zakonodajni in programski ravni dela z nadarjenimi učenci. Primerjali smo izbrani dve šoli (javna Osnovna šola Ludvika Pliberška Maribor in zasebna Waldorfska osnovna šola Ljubljana). Ugotovili smo, da je waldorfska osnovna šola po konceptu bližje trajnostnemu razvoju, da večjih razlik ne opažamo na zakonodajni ravni, prav tako ne pri splošnih ciljih vzgoje in izobraževanja. Do večjih razlik prihaja pri programih izbranih šol. Ugotovili smo, da je pri obeh šolah program zastavljen podobno za obvezni in razširjeni program, vendar obstajajo pomembne vsebinske razlike v obveznem kot tudi v razširjenem programu. V obveznem delu programa se bolj razlikujeta v učnem načrtu in predmetniku, prav tako v metodah ter oblikah dela. Obe šoli omogočata in pripravljata učence na ista tekmovanja in se vključujeta v Erasmus+. Oba programa skušata spodbujati celosten razvoj otroka. Javna šola ima zelo dodelan sistem evidentiranja, identificiranja in dela z nadarjenimi učenci ter vodi natančno dokumentacijo za vsak korak. Waldorfska šola ne evidentira, identificira in ne vodi dokumentacije za nadarjene učence, čeprav delajo z nadarjenimi učenci v skladu z njihovimi metodami in oblikami dela.
Ključne besede: nadarjeni učenci, zasebna osnovna šola, javna osnovna šola, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 19.10.2023; Ogledov: 557; Prenosov: 87
Celotno besedilo (4,50 MB)

EKOLOŠKA USMERJENOST PREBIVALCEV MESTNE OBČINE MARIBOR - S POSEBNIM POUDARKOM NA VRTIČKARJIH
Martina Vidovič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Ekološka usmerjenost prebivalcev Mestne občine Maribor (MOM) s posebnim poudarkom na vrtičkarjih smo v teoretičnem delu opredelili razlike med antropocentrično in ekocentrično usmerjenostjo ter opisali različne opredelitve urbanega vrtičkarstva in mestnega kmetijstva drugod po svetu in v Sloveniji. Ekološka usmerjenost ali pogled na svet posameznika namreč pomembno vplivata na njegov odnos do okolja, prav tako pa mesto z okoljsko razvojno politiko vpliva na svoje prebivalce in mestno okolje. V empiričnem delu smo preverjali ali H1: MOM sledi trajnostnemu razvoju na področju urbanega vrtnarstva in spodbuja urbano vrtičkarstvo, katero smo ovrgli. Uporabljali smo naslednje metode: interviju z uradnimi osebami, terensko opazovanje in fotointerpretacija ter primerjava mesta Dunaj in Maribor. H2: Obstaja razlika v ekološki usmerjenosti med vrtičkarji in ne-vrtičkarji, in sicer vrtičkarji so bolj ekocentrično usmerjeni, ne-vrtičkarji pa so bolj antropocentrično usmerjeni. in H3: Obstaja razlika med vrtičkarji Urbanega eko vrta in vrtičkarji na Teznu, in sicer vrtičkarji Urbanega eko vrta so bolj ekocentrično usmerjeni, vrtičkarji na Teznu pa bolj antropocentrično usmerjeni. smo s pomočjo anketnih vprašalnikov in terenskega opazovanja ocenjevali ekološko usmerjenost anketirancev z izdelano kvalitativno mersko lestvico o ekološki usmerjenosti. Posebej smo naredili analizo vprašalnika Nove ekološke paradigme R. Dunlopa, s pomočjo katerega smo ocenili ekološko usmerjenost štirih skupin. Dobljeno oceno ekološke usmerjenosti smo nato primerjali z rezultati anketnih vprašalnikov in podali končno oceno ekološke usmerjenosti štirih skupin. Na podlagi končne ocene smo ovrgli obe hipotezi, saj nismo našli nobenih pomembnih odstopanj v ekološki usmerjenosti med vsemi štirimi skupinami.
Ključne besede: okoljska etika, ekocentričnost, antropocentričnost, urbano kmetijstvo, mestno kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1588; Prenosov: 189
Celotno besedilo (6,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.

Na vrh