Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Bobrove sledi lahko že od leta 2003 opazujemo na vodotokih v SV Sloveniji. Na tem območju smo na 38 raziskovalnih odsekih želeli: 1) ugotoviti razširjenost bobra v obdobju treh let (2020, 2021 in 2022), 2) oceniti primernost habitatov na območju, ki jo močno zaznamujeta kmetijstvo in urbanizacija, 3) predstaviti spremembo v rabi zemljišč v zadnjih 14 letih v 20-metrskem pasu okrog vodnih teles ter 4) oceniti učinek človekovih neposrednih posegov v bobrov habitat in na ta način izpostaviti problematiko ogroženosti bobra. Ugotovili smo, da se je bober v zadnjih letih razširil na večino vodotokov in se že pojavlja v suboptimalnih habitatih. Pri analizi rabe zemljišč smo ugotovili, da se je v zadnjih 14 letih povečala površina njiv in kmetijskih ter pozidanih zemljišč, hkrati pa se je zmanjšala površina gozda, dreves, grmičevja in mokrišč. Poleg spremenjene rabe zemljišč lahko človek na bobra močno vpliva tudi preko različnih posegov in motenj. V času raziskave smo zabeležili uničevanje jezu in bobrišč, nastavljanje odvračal in posek celotne vegetacije v obrežnem pasu na širšem območju tik ob vodi. Vse našteto skupaj, z možno spremenjeno rabo zemljišč, lahko potencialno vpliva na stanje bobrove populacije na območju. Dolgoročen vpliv tovrstnih motenj na bobra lahko ugotovimo šele z večletnim monitoringom.
Ključne besede: Castor fiber, evropski bober, habitat, raba zemljišč, Lendava
Objavljeno v DKUM: 03.01.2023; Ogledov: 910; Prenosov: 200
Celotno besedilo (23,40 MB)