Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Evropska zakonodaja, zlasti Uredba (EU) št. 1169/2011, določa jasna pravila o označevanju živil, vendar med potrošniki še vedno obstajajo razlike v poznavanju in razumevanju teh informacij. Namen predpisov je zagotoviti jasne, razumljive in resnične podatke ter preprečiti zavajanje, a se pri interpretaciji obveznih in prostovoljnih označb, kot so sheme kakovosti ter prehranske in zdravstvene trditve, pogosto pojavljajo nejasnosti. V letu 2025 je bila izvedena anketa med 113 študenti in zaposlenimi na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede o poznavanju in razumevanju označb na predpakiranih živilih. Najbolj prepoznana in najpogosteje izbrana shema kakovosti je bila »Izbrana kakovost – Slovenija« (prepoznava 52,2 %, izbira 46,0 %), najbolje razumljen znak pa »Pridelano/proizvedeno brez GSO«. Kar 92,0 % anketirancev je vedelo, da gluten vsebuje prava žita, skoraj vsi (99,1 %) pa so kot obvezni element označevanja prepoznali ime živila in seznam sestavin. Več kot 80,0 % jih je poznalo pomen datuma minimalne trajnosti oziroma roka uporabe. Preverjanje razlik med spoloma je pokazalo, da so ženske pogosteje prepoznale znak »Pridelano/proizvedeno brez GSO«, »Izbrana kakovost – Slovenija«, nacionalni zaščitni znak geografske označbe in znak »Višja kakovost«, moški pa nacionalni ekološki znak. Ženske so pri nakupu v večji meri upoštevale znak »Pridelano/proizvedeno brez GSO (gensko spremenjenih organizmov)«. Zaposleni so bolje poznali blagovno znamko kot neobvezni element označevanja, priporočila o dnevnem vnosu energije in hranil ter označbe, povezane z GSO (jajca, mleko, ribe in meso živali, krmljenih z GSO-krmo). Študenti so bili uspešnejši pri razumevanju pomena oznake »porabiti do« in pri drugih označbah, kjer so dosegli višjo stopnjo pravilnih odgovorov.
Ključne besede: označevanje, predpakirana živila, vprašalnik, potrošniki, stopnja seznanjenosti
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (2,04 MB)

Opis: Namen diplomske naloge je preučiti, kako izboljšati ekonomsko stabilnost majhnih, gorskih kmetij. V našem primeru bomo to poskušali izvesti z uvedbo ekološkega kmetijstva in dopolnilne dejavnosti peke kruha na kmetiji. V Microsoft Office Excelovi datoteki smo razvili model za oceno ekonomike pridelave in reje. Analizirali smo vsa tri obdobja, konvencionalno pridelavo, preusmeritveno obdobje in ekološko pridelavo. V prvem letu ekološke pridelave se koeficient ekonomičnosti za trajno travinje zmanjša in pade malo pod 1. Tudi krompirju se parametri znižajo, a je še vedno ekonomsko upravičen. Pri govedu se le-ta poveča. Nadalje smo ocenili tudi investicijo prostora za peko kruha in predvideli peko 520 hlebov na leto. Analizirali smo peko konvencionalnega in ekološkega kruha. Rezultati so pokazali, da sta oba načina peke ekonomsko upravičena. Izvedli smo tudi spletno anketo za potencialne kupce o najljubšem kruhu, ceni, dobavi.
Ključne besede: Ocena ekonomike, preusmeritveni načrt, dopolnilna dejavnost, peka kruha.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,59 MB)

Opis: Na vprašanja o okolijskih problematikah lahko najdemo odgovor v ekološkem kmetijstvu. Ekološko kmetijstvo s svojim sonaravnim pristopom preprečuje degenerativne procese v tleh in spodbuja obogatitev tal z organsko snovjo in mikrobiološko aktivnost. Namen diplomskega dela je narediti načrt za preusmeritev konvencionalne živinorejske kmetije s prirejo mleka v ekološko. V delu bo zajeto načrtovanje gospodarjenja na kmetiji in ekonomika preusmeritve iz konvencionalne reje v ekološko. Z metodo kalkulacij skupnih stroškov in prihodkov smo izračunali, da je ekonomski rezultat v konvencionalni prireji mleka znašal 1917,70 evra. Po opravljeni preusmeritvi rezultati kažejo, da se je finančni rezultat izboljšal in dosegel vrednost 14.521,77 evra. V okviru preusmeritve smo izdelali SWOT analizo, ki nam prikaže prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, na podlagi katerih smo v preusmeritvenem načrtu usmerjali kmetijo. To delo je iztočnica za uspešno praktično preusmeritev domače kmetije iz konvencionalne reje v ekološko.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, preusmeritev, ekonomika, prireja mleka
Objavljeno v DKUM: 29.09.2022; Ogledov: 586; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: Učne mobilnosti na ekoloških kmetijah so oblika neformalnega izobraževanja s številnimi pozitivnimi koristmi za udeležence in gostujoče kmetije. Z izvedbo ankete med študenti in bivšimi študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (FKBV UM) do 30. leta starosti smo želeli raziskati zanimanje za možnosti učne mobilnosti na ekoloških in drugih kmetijah ter seznanjenost z njimi. Spoznali smo glavne dejavnike motivacije in ovire pri sprejemanju odločitve za tovrstno mobilnost med anketirano skupino. Raziskali smo učinke učnih mobilnosti mladih in možnosti za tovrstne mobilnosti na ekoloških kmetijah v Sloveniji in tujini. To so dejavnosti programa Erasmus+, CEEPUS, Evropska solidarnostna enota, AIESEC, IFYE Europe in spletne strani za prostovoljstvo na kmetijah, kot je wwoof.net. Predstavili smo primerne in aktualne možnosti za mlade v Sloveniji. Rezultati kažejo, da se študentje FKBV UM zanimajo za učne mobilnosti na (ekoloških) kmetijah, vendar jih je 41 odstotkov premalo obveščeniho tej temi. Fakulteta je bila prepoznana kot najpomembnejši vir informacij in pripomore k večji motivaciji študentov pri odločanju za učno mobilnost. Prepoznali smo možnosti za povečanje zanimanja in obveščenosti, saj 63 odstotkov študentov želi pridobiti več informacij o mobilnosti od fakultete. Na zanimanje za učno mobilnost na kmetiji ne vpliva, ali študent živi na kmetiji ali ne, prav tako ni razlik pri zanimanju za mobilnosti med študijem v primerjavi z mobilnostmi po zaključku študija.
Ključne besede: učna mobilnost, mladi, ekološko kmetijstvo, Erasmus+, WWOOF
Objavljeno v DKUM: 21.09.2022; Ogledov: 584; Prenosov: 75
Celotno besedilo (2,12 MB)

Opis: Konvencionalno pridelovanje zelenjave poteka ob velikih vnosih dušika in pogosto pomeni obremenitev za okolje. V ekološki pridelavi je vnos dušika omejen, dinamika sproščanja iz tal je odvisna od vremenskih razmer, kar limitira višino pridelka. V poljskem poskusu je bila spremljana dinamika mineralnega dušika (N-min) v nitratni in amonijski obliki pred presajanjem zelja spomladi 2016, v času rastne dobe, jeseni po spravilu in naslednjo pomlad 2017 pri različnih načinih oskrbe tal: prekrivni posevki (inkarnatka in ozimni ječmen) povaljani z valjarjem rastlinske odeje, plitvo zaorani prekrivni posevki, kontrola brez prekrivnih posevkov in brez folije ter kontrola s folijo. N-min vzorci so bili odvzeti po slojih iz globin 0,3m, 0,6m, in 0,9 m. Rezultati analiz so pokazali, da je bilo pred sajenjem zelja največ dostopnega dušika na parcelah, kjer je rastla inkarnatka in je bila zaorana. Tudi v rastni sezoni so bile najvišje vrednosti N-min na parcelah z inkarnatko, vendar med zaorano in povaljano ni bilo statistično značilnih razlik. Sledile so parcele, kjer je rasel ječmen, ki je bil zaoran. V povprečju vseh obravnavanj so bile jeseni statistično značilno višje vrednosti N-min po oranju v primerjavi z valjanjem prekrivnih posevkov (43,6 oz. 29,3 kg/ha). Preko zime se je v večini primerov količina N-min zmanjšala. Spomladi naslednje leto je bila najvišja vrednost N-min na parcelah, kjer je rasel ječmen, ki je bil zaoran. Prekrivni posevki pozitivno vplivajo na količino dostopnega dušika v tleh in na manjše izgube le-tega preko zime, kjer so bile najnižje prav na povaljanih parcelah s prekrivnimi posevki.
Ključne besede: zelje, dušik, N-min, ekološko kmetijstvo, obdelava tal
Objavljeno v DKUM: 28.02.2022; Ogledov: 880; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,44 MB)