| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Možnost uvedbe turizma na lastni ekološki kmetiji-študija primera
Nuša Tifengraber, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bila analizirana možnost uvedbe turizma na ekološki kmetiji kot dopolnilne dejavnosti. Osrednja tema raziskave je ocena višine naložbe v izgradnjo infrastrukture kampa na kmetiji. Analizirana je bila tudi ekonomika poslovanja. Z metodo ocene parametra neto sedanje vrednosti (NSV) smo kot diskontno stopnjo upoštevali 5,5-odstotno obrestno mero. Pričakovano je bilo, da se bo ob predpostavljenih parametrih naložba povrnila v 8 letih, vendar finančna ocena kaže, da se bo naložba povrnila v 5 letih obratovanja v primeru 45-odstotne zasedenosti kampa (NSV: 3.438,48 €). Interna stopnja donosa ob obdobju vrnitve znaša 8,70 % (neto sedanja vrednost je pri tej interni stopnji 5,23 €). Interna stopnja donosnosti je bila višja od individualne diskontne stopnje. S SWOT-analizo se je izkazalo, da je več prednosti in priložnosti kot slabosti in nevarnosti.
Ključne besede: naložba, turizem na ekološki kmetiji, ekološka kmetija, kamp na kmetiji
Objavljeno: 06.04.2021; Ogledov: 138; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (822,13 KB)

2.
Senzorična ocena in nekateri elementi notranje kakovosti različnih kultivatorjev paradižnika iz visokotehnološke pridelave
Jasmina Andrejč, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomsko raziskavo so bili vključeni trije tipi paradižnika: v grozdu, češnjevec in mesnati, znotraj vsakega tipa sta bila dva različna kultivarja (G1, G2, Č1, Č2, M1 in M2). Paradižniki so bili leta 2018 integrirano pridelani v visokotehnološki pridelavi v demonstracijskem rastlinjaku v podjetju Paradajz d. o. o. Vrednotili smo maso, višino, obseg, barvo in trdoto plodov ter vsebnost sladkorjev, askorbinske kisline, nitratov in nitritov. Ocenjevalci so lastnosti paradižnika – videz (barva, oblika); konsistenca (čvrstost, sočnost); okus (kislost, sladkost) in skupni vtis (celovita jedilna kakovost in sprejemljivost paradižnika) ocenjevali s hedonskim testom z označevanjem številke od 1 do 5. Tip in kultivar sta statistično značilno vplivala na vse parametre merjene na plodovih. Po pričakovanjih je češnjev tip vseboval največ sladkorja in askorbinske kisline. Pri ocenah senzorike sta bila boljše ocenjena češnjev in tip paradižnika v grozdu.
Ključne besede: visokotehnološka pridelava, senzorična ocena, notranja kakovost, integrirana pridelava
Objavljeno: 15.07.2019; Ogledov: 543; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

3.
Možnost uvedbe turizma na kmetiji – študija primera
Matej Sekolovnik, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo analizirali možnost uvedbe turizma na kmetiji kot dopolnilne dejavnosti. Odločili smo se, da bomo za potrebe turizma na obravnavani kmetiji ocenili investicijo v zasnovo kampa na kmetiji. Pri tem je bilo treba oceniti ekonomiko poslovanja za kamp in določiti višino investicije, ki bi bila potrebna za postavitev kampa. Z metodo ocene neto sedanje vrednosti (NSV) smo pri 5,5-odstotni obrestni meri ocenili dobo vrnitve investicije. Predpostavili smo, da se bo ob predpostavljenih parametrih investicija povrnila v 10 letih. Finančna ocena kaže, da je obdobje vrnitve ob predpostavljenih parametrih analize 15 let, kjer je ocena NSV: 2.722,18 €. Interna stopnja donosa ob obdobju vrnitve znaša 5,59 % (NSV je v tem primeru 0 €). Za postavitev kampa na kmetiji je bila pripravljena analiza SWOT.
Ključne besede: turizem na kmetiji, kamp na kmetiji, ekonomika, investicija, SWOT
Objavljeno: 25.02.2019; Ogledov: 478; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (878,75 KB)

4.
Agronomski in okoljski vidiki prekrivnih posevkov v ekološki pridelavi zelenjadnic
Martina Robačer, 2019, doktorsko delo/naloga

Opis: Cover crops can reduce the use of external inputs such as pesticides and fertilisers and can at the same time suppress weeds as well as improve or maintain soil fertility. Cover crops can also modify the microclimate which affects pest populations and diseases. Determining cover crop species and management practices is based on the needs and goals of production. The effects of introducing living mulch (LM) and management strategies on cash crop yield, product quality and energy use were studied in certain European countries (Slovenia, Italy, Germany and Denmark) in different climatic and soil conditions. In Slovenia, in organic production of cauliflower and leek, the effects of two terms of sowing white clover with additive design were compared with a production with black foil and with the usual agricultural practice by hoeing. In the field experiments the effect of LM on arthropod dynamics and activity density was investigated. The results demonstrated that the LM systems with a substitutive design, can be effectively implemented in vegetable production if the value of the ecological services (positive externalities) delivered by LM can counterbalance the yield loss due to the cash crop density reduction. If an additive design is used, the LM should be sown several weeks after the cash crop planting. Different cash crop genotypes (i.e., open pollinated/local cultivars in comparison with the hybrids) performed similarly. Use of human labor (HL) and fossil fuel (FF) energy slightly increased in LM systems (7%). The farmers’ acceptance of the LM techniques was quite high (75% of the interviewed sample). The LM technique did not affect the infestation of cabbage caterpillar Pieris spp., showing no detrimental effect of this technique on this key pest of cabbage. In Denmark, aphid populations were higher in the sole crop system than in the LM system. In Italy, a level of larval parasitization was detected and in the first year the percentage of parasitization was higher in LM (88%) than in sole crop (63%). Overall, the LM positively affected the activity density of Carabid beetles, also increasing the diversity and evenness of species (Slovenia and Italy) or activity density of some taxa (Slovenia and Denmark). Due to numerous agroecological services of cover crops, growing simultaneously with vegetables as LM, this could be promising technique for organic and others production systems in the future.
Ključne besede: organic vegetable production, cover crops, agroecological service, living mulch, energy consumption, biodiversity, soil arthropod
Objavljeno: 01.02.2019; Ogledov: 976; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

5.
Yield performance and agronomic efficiency in oil pumpkins (Cucurbita pepo L. group Pepo) depending on production systems and varieties
Manfred Jakop, Silva Grobelnik Mlakar, Martina Bavec, Martina Robačer, Tjaša Vukmanič, Urška Lisec, Franc Bavec, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: In 2013 and 2014, a long-term trial (which was established in 2007) was conducted at the University Agricultural Centre in Pivola near Hoče. It included different production systems (conventional, integrated, organic, biodynamic), carried out in a field trial with oil pumpkins. The aim of the research was to analyse the effects of different production systems, varieties (hybrid and population variety) and years of production, on formation of oil pumpkin yields. The agricultural practice has been carried out in accordance with the applicable legislations and standards for the individual production system. When sowing, before fertilizing with nitrogen in early June and after the harvest, the amount of soil mineral nitrogen was monitored. We evaluated the number and weight of harvestable, unripe and decayed fruits, and yield of oil seed pumpkins and calculated the agronomic efficiency of the applied nutrients. The results showed that the year of production, the production system and the variety have a significant effect on some fruit characteristics and the yield of oil pumpkin seeds. The content of soil mineral nitrogen in May and September was significantly influenced by the production system and the year. In June, only the production system had a significant effect. The hybrid significantly increased the yields of oil pumpkin seeds in all production systems, even in the year that was less suitable for production. The agronomic efficiency of the applied nutrients in the biodynamic and organic production system is higher or equal than in the conventional production system, similarly, agronomic efficiency is higher in the hybrid compared to the oldest population variety efficiently. A comparable oil pumpkin yield can be expected in biodynamic and organic production, when proper nutrition and well carried out cultivation practices are combined with a new variety, when compared to less sustainable production systems, which often cause damage to the environment.
Ključne besede: production systems, variety, oil pumkins, mineral nitrogen, agronomic efficiency, yield
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 1091; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (290,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Vpliv načina oskrbe tal na pojav plevelov in pridelek cvetače
Matic Šofranac, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V zelenjadarstvu so pleveli eden od glavnih vzrokov znižanja pridelka. Zaradi želje po hrani z manj ostanki herbicidov in za potrebe ekološke pridelave se iščejo nove tehnike učinkovitega nekemičnega obvladovanja plevelov. V okviru mednarodnega projekta SoilVeg programa Core Organic smo leta 2016 na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor izvedli poljski pokus. Raziskovali smo vpliv dveh vmesnih posevkov (ječmen, inkarnatka), obdelanih na dva načina (valjanje z valjarjem rastlinske odeje 'roller crimperjem', podoravanje), na število, velikost in biomaso plevelov ter pridelek cvetače. Za kontrolo smo imeli parcele brez zastirke in brez vmesnega posevka (ki smo jih okopavali) ter parcele, prekrite s črno tkanino. Število plevelov smo vrednotili trikrat med rastno dobo in dvakrat pred spravilom, biomaso in prekritost parcel pa pred spravilom pridelka. Med rastno dobo smo po vsakem vrednotenju kontrolne in podorane parcele okopali. Število plevelov je bilo na parcelah z vmesnim posevkom za 31–39 % manjše kot v kontroli. Na povaljanih parcelah je bilo število plevelov za 55–62 % manjše od števila ugotovljenega na podoranih in kontrolnih parcelah. Biomasa in velikost plevelov je bila znatno večja (+ 65,7 %) na povaljanih parcelah. Na povaljanih parcelah je bilo manj plevelov, ki pa so bili bujnejši od plevelov na drugih parcelah. Hlevski gnoj ni imel vpliva na pokritost in biomaso plevelov. Pridelek cvetače se na kontrolnih in oranih parcelah ni statistično značilno razlikoval, na povaljanih parcelah je bil do 60 % nižji. Vrsta pokrivne rastline na pridelek ni imela vpliva.
Ključne besede: plevel, zastirka, rastlina za agroekološke storitve, tehnika obdelave, roller crimper
Objavljeno: 18.09.2018; Ogledov: 352; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

7.
Izračun hranilne vrednosti živilom ekološke kmetije Slavič ˝Vila Natura˝
Klavdija Flis, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Decembra 2016 je začela veljati Uredba št. 1169/2011, ki narekuje obvezno označevanje vrednosti energije in hranil na predpakiranih živilih. Določa tudi izjeme, med katere uvršča monoživila, ki jih tržijo obrati z manj kot desetimi zaposlenimi. Takšna proizvajalka je tudi v diplomskem delu obravnavana kmetija, ki se je odločila, da bo označevala hranilne vrednosti na svojih izdelkih. Zato smo za 57 živil ekološke kmetije Slavič ˝Vila Natura˝ izpisali/izračunali vrednosti energije in hranil. Pri izpisu/izračunu smo uporabili splošno veljavne informacije o vrednosti energije in hranil posameznih živil oziroma njihovih sestavin. Vrednosti, ki smo jih dobili s pomočjo izpisov/izračunov, smo zgolj orientacijsko primerjali z vrednostmi, navedenimi na označbah podobnih živil, najdenih na trgu. Preverili smo, ali so razlike živil znotraj tolerančnih mej, katerih namen je zagotoviti zdravstveno in ekonomsko varnost potrošnikov. Rezultati kažejo, da se največkrat pojavijo odstopanja pri vsebnosti energije, beljakovin, ogljikovih hidratov in soli. Pri primerjanju razlik so tolerančne meje presegle le nekatere vrste bio moke, kaše, žita in otrobi, bio semena, kosmiči, olja ter bio borovničeva marmelada. V večini primerov ne prihaja do odstopanj izven tolerančnih mej. Dobljene izpise/izračune energijske vrednosti in hranilnih vrednosti bo obravnavana kmetija dodala ali zamenjala na že obstoječih označbah svojih živil v ponudbi.
Ključne besede: označena živila, vrednosti hranil, vrednosti energije, predpakirana živila, ekološka živila
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 646; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (888,67 KB)

8.
Izračun hranilnih vrednosti živil za različne ekološke kmetije
Tina Jakolič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Od leta 2016 je navajanje hranilnih vrednosti na deklaracijah predpakiranih živil obvezno razen za obrtno proizvedena živila, ki jih v okviru svoje živilske dejavnosti dajejo na trg posamezniki ali mikro družbe. Kljub temu je bila na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede izvedena raziskava, v kateri smo izračunali hranilne vrednosti predpakiranih živil ekološkim kmetijam (Biodobro, Rozmarič, Kovačič, Alt, Valentan ter Oštirjevi kmetiji). Hranilne vrednosti, izračunane na podlagi podanih receptur s strani kmetij, smo primerjali s hranilnimi vrednostmi na podobnih izdelkih, ki so dostopni na trgu, ter preverili, ali so razlike znotraj postavljenih tolerančnih meja. Pri izračunavanju smo si pomagali s splošno veljavnimi informacijami o hranilnih vrednostih živil oziroma posameznih sestavin. Rezultati kažejo, da se največja odstopanja pojavljajo pri vsebnosti ogljikovih hidratov ter sladkorjev pri sladkih živilih, kot sta marmelada in džem. Domnevamo, da je vzrok tega nepoznavanje receptur primerjanih izdelkov. Prav tako se pojavljajo odstopanja pri vsebnosti beljakovin pri raznih vrstah mok, ostale dobljene vrednosti pa so znotraj tolerančnih meja. Kmetije bodo z izračunanimi hranilnimi vrednostmi dopolnile že obstoječe deklaracije na živilih.
Ključne besede: označevanje živil, hranilne vrednosti, ekološka živila, predpakirana živila
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 1058; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

9.
Pridelek in kakovost dveh sort solate v odvisnosti od pridelovalnega sistema
Barbara Novak, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Vedno več potrošnikov dandanes zanima kakovost zelenjave in njena povezava s tehniko pridelave. Na osnovi različnih pridelovalnih sistemov naj bi imela prednost zelenjava, pridelana na ekološki (EKO) ali biodinamični (BD) način, pred zelenjavo, ki je pridelana na integrirani (IP) ali konvencionalni (KONV) način. Poljski poskus je bil izveden v letu 2016 na trajnostnem poskusnem polju Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor, kjer smo preučevali pridelek in kakovost (vsebnost nitratov, C-vitamina in sladkorjev) dveh sort solate ('Comice' in Leda') v različnih pridelovalnih sistemih (ekološki, biodinamični, konvencionalni, integrirani) ter v kontrolnem obravnavanju (K). Sorta 'Comice' ima statistično značilno višji skupni (57 t/ha) in tržni pridelek (45 t/ha) v primerjavi s sorto 'Leda' (41 t/ha, 33 t/ha). Sorta 'Comice' je statistično značilno boljša v vseh preučevanih morfoloških parametrih. Pridelovalni sistem ima statistično značilen vpliv na obseg, tržno in skupno maso rozet. Največji obseg ima solata v BD (58,8 cm), najmanjši pa v EKO (52,4 cm). Pri tržni in skupni masi je največjo maso dosegla solata v BD (390 g, 524 g), najmanjšo pa v EKO (300 g, 358 g). Pridelovalni sistem vpliva na vsebnost nitratov, askorbinske kisline ter na sladkorje z izjemo saharoze. Največ nitratov ima IP (295 mg/kg), najmanj pa K (130 mg/kg). Višje vrednosti vsebnosti askorbinske kisline in sladkorjev imata IP in KONV obravnavanje, nižje pa BD in EKO. Na osnovi rezultatov sklepamo, da lahko v EKO in BD pridelavi dosežemo skoraj primerljive rezultate kot pri KONV in IP. Sorta 'Comice' je boljša v primerjavi s sorto 'Leda' v večini preučevanih parametrov. Vzorci iz EKO in BD pridelovalnega sistema vsebujejo nižjo vsebnost nitratov, medtem ko za ostale notranje parametre prednosti teh dveh pridelovalnih sistemov ne moremo popolnoma potrditi.
Ključne besede: solata, pridelovalni sistem, pridelek, morfološke lastnosti, kakovost
Objavljeno: 11.06.2018; Ogledov: 688; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

10.
Growth performance, productivity and diseases susceptibility of barley varieties in Slovenia within the Cobra project's site comparison
Silva Grobelnik Mlakar, Manfred Jakop, Martina Robačer, Martina Bavec, Franc Bavec, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Different plant genotypes react differently in different climates. A field experiment was carried out to estimate the growth performance, productivity and diseases susceptibility of spring barley varieties in the Slovenian climate. We received some varieties, mainly of Nordic origin, from the Technical University of Denmark, a COBRA project partner, which were previously tested in estimated future climate in RERAF phytotron. Varieties of the highest grain yield (3,993 kg ha$^{-1}$ in ‘Evergreen’ to 5,146 kg ha$^{-1}$ in ‘Sebastian’) were rather shorter (58.7 cm to 67.1 cm) and mostly had the highest specific grain weight (54.3 to 58.6 kg 100 L$^{-1}$) and 1000-kernel weight (30.2 to 37.1 g). They developed 1,561 to 2,532 tillers m$^{-2}$ and 515 to 840 ears m$^{-2}$ and reached a heading stage between 13th and 25th of May. The tested varieties seem rather insusceptible to most common diseases, but susceptible to cereal leaf beetle attacks.
Ključne besede: organic breeding, barley, varieties, productivity, disease susceptibility
Objavljeno: 14.11.2017; Ogledov: 621; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (248,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici