| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekološka živila v kuhinjah javnih zavodov na območju zgornjega Podravja
Špela Belec, 2023, diplomsko delo

Opis: Ekološko kmetijstvo pridela visoko kakovostno in varno hrano, prispeva pa tudi k zagotavljanju javnih dobrin ter k ohranjanju in varovanju celotnega okolja. Ekološka živila postajajo vedno pomembnejši del v svetovnem prostoru, saj potrošniki dajejo vedno več poudarka na kakovost hrane. V šolah in vrtcih so se po nekaterih državah ekološka živila že uveljavila, v Sloveniji pa na tem področju še rastemo. Namen diplomskega dela je, da se v javnih zavodih spremeni poznavanje ekoloških živil in poveča uporaba le teh v prehrano zaposlenih in uporabnikov. Razloga, za kaj ne vključujejo ekološke hrane v jedilnike, sta v večini bila visoka cena in pomanjkanje ponudnikov. Uporabniki v javnih zavodih v večini podpirajo uporabo ekoloških jedi, prav tako pa tudi organizatorji prehrane menijo, da so uporabniki zelo zadovoljni, saj jim je pomemben zdrav način prehranjevanja in boljši okus. Ker si odgovorni za nabavo prehrane želijo, da bi bilo več ozaveščanja na tem področju, predlagamo več izobraževanj, medsebojnih sodelovanj tudi z drugimi državami in večjo strokovno pomoč.
Ključne besede: Ekološko živilo, javni zavod, organizator prehrane, zeleno javno naročanje, certifikacija.
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 133; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

2.
Preusmeritveni načrt za živinorejsko kmetijo Paskolo Mlasko : diplomsko delo
Rene Paskolo Mlasko, 2022, diplomsko delo

Opis: Na vprašanja o okolijskih problematikah lahko najdemo odgovor v ekološkem kmetijstvu. Ekološko kmetijstvo s svojim sonaravnim pristopom preprečuje degenerativne procese v tleh in spodbuja obogatitev tal z organsko snovjo in mikrobiološko aktivnost. Namen diplomskega dela je narediti načrt za preusmeritev konvencionalne živinorejske kmetije s prirejo mleka v ekološko. V delu bo zajeto načrtovanje gospodarjenja na kmetiji in ekonomika preusmeritve iz konvencionalne reje v ekološko. Z metodo kalkulacij skupnih stroškov in prihodkov smo izračunali, da je ekonomski rezultat v konvencionalni prireji mleka znašal 1917,70 evra. Po opravljeni preusmeritvi rezultati kažejo, da se je finančni rezultat izboljšal in dosegel vrednost 14.521,77 evra. V okviru preusmeritve smo izdelali SWOT analizo, ki nam prikaže prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, na podlagi katerih smo v preusmeritvenem načrtu usmerjali kmetijo. To delo je iztočnica za uspešno praktično preusmeritev domače kmetije iz konvencionalne reje v ekološko.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, preusmeritev, ekonomika, prireja mleka
Objavljeno v DKUM: 29.09.2022; Ogledov: 343; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

3.
Preusmeritveni načrt konvencionalne kmetije Lapoši v ekološko študija primera : diplomsko delo
Jože Lapoši, 2022, diplomsko delo

Opis: V svetu je vedno večje povpraševanje po ekoloških izdelkih. Tudi v Sloveniji je o ekološkem kmetijstvu več ozaveščanja, zato smo se z namenom ocene ekonomike odločili razviti preusmeritveni načrt za lastno kmetijo Lapoši. Kmetija se ukvarja z pridelavo in rejo prašičev pitancev. Načrt pridelave na kmetiji je predstavljen v konvencionalni pridelavi, v preusmeritvenem obdobju in v ekološki pridelavi. Kmetija je 3,92 ha velika in se nahaja v severovzhodnem delu Slovenije. Med preusmeritvenim obdobjem smo se odločili za dokup 1,50 ha zemlje (zaradi zagotavljanja zadostne količine krme za prašiče). Razvili smo tehnološko-simulacijski model skupnih stroškov s kalkulacijami. Za potrebe raziskave je bila pripravljena tudi SWOT analiza. S kalkulacijami skupnih stroškov smo prišli do zaključka, da je na naši kmetiji ekonomsko upravičena le ekološka pridelava. Finančni rezultat v konvencionalni pridelavi je negativna vrednost (FR = - 1.314,58 €). V prvem letu preusmeritve je vrednost negativna (FR= - 402,74 €), drugo leto pa pozitivna (FR= 764,23 €). V ekološki pridelavi doseže pozitivno vrednost (FR= 4.385,50 €).  
Ključne besede: preusmeritveni načrt, ekološko kmetovanje, finančni rezultat, ekonomska upravičenost
Objavljeno v DKUM: 27.09.2022; Ogledov: 396; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (4,74 MB)

4.
Učne mobilnosti mladih na ekoloških kmetijah v Sloveniji in tujini : diplomsko delo
Petra Pantar, 2022, diplomsko delo

Opis: Učne mobilnosti na ekoloških kmetijah so oblika neformalnega izobraževanja s številnimi pozitivnimi koristmi za udeležence in gostujoče kmetije. Z izvedbo ankete med študenti in bivšimi študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (FKBV UM) do 30. leta starosti smo želeli raziskati zanimanje za možnosti učne mobilnosti na ekoloških in drugih kmetijah ter seznanjenost z njimi. Spoznali smo glavne dejavnike motivacije in ovire pri sprejemanju odločitve za tovrstno mobilnost med anketirano skupino. Raziskali smo učinke učnih mobilnosti mladih in možnosti za tovrstne mobilnosti na ekoloških kmetijah v Sloveniji in tujini. To so dejavnosti programa Erasmus+, CEEPUS, Evropska solidarnostna enota, AIESEC, IFYE Europe in spletne strani za prostovoljstvo na kmetijah, kot je wwoof.net. Predstavili smo primerne in aktualne možnosti za mlade v Sloveniji. Rezultati kažejo, da se študentje FKBV UM zanimajo za učne mobilnosti na (ekoloških) kmetijah, vendar jih je 41 odstotkov premalo obveščeniho tej temi. Fakulteta je bila prepoznana kot najpomembnejši vir informacij in pripomore k večji motivaciji študentov pri odločanju za učno mobilnost. Prepoznali smo možnosti za povečanje zanimanja in obveščenosti, saj 63 odstotkov študentov želi pridobiti več informacij o mobilnosti od fakultete. Na zanimanje za učno mobilnost na kmetiji ne vpliva, ali študent živi na kmetiji ali ne, prav tako ni razlik pri zanimanju za mobilnosti med študijem v primerjavi z mobilnostmi po zaključku študija.
Ključne besede: učna mobilnost, mladi, ekološko kmetijstvo, Erasmus+, WWOOF
Objavljeno v DKUM: 21.09.2022; Ogledov: 329; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

5.
Ocena ekonomike na ekološki kmetiji - študija primera : diplomsko delo
Aleksandra Cenc, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali trenutno stanje ekološke kmetije Cenc, ki leži v Zg. Lažah, občini Slovenske Konjice. Ekološko kmetovanje je način kmetovanja, ki poteka v sožitju z naravo in prispeva k ravnovesju med človekom in naravo. Kmetija je vključena v ekološko kontrolo od leta 2011 in ima registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji predelava sadja in zelenjave. Na kmetiji pridelujejo jagode in nato višek predelajo v jagodni džem. Povpraševanje po ekoloških pridelkih in izdelkih je vedno večje, zato smo analizirali tudi možnost širitve proizvodnje zelenjave in predelavo le te. Proizvodnja bi se širila na pridelavo kumar za vlaganje in na vložene kumare. Za trenutno proizvodnjo smo uporabili obračunske kalkulacije skupnih stroškov, za širitev proizvodnje pa planske kalkulacije skupnih stroškov. Koeficienti ekonomičnosti so pokazali, da je najbolj ekonomična pridelava jagod (Ke = 2,84), sledi predelava v jagodni džem (Ke = 2,03). Analiza širitve proizvodnje kumar za vlaganje kaže, da je pridelava kumar ekonomsko upravičena (Ke = 1,23), prav tako predelava kislih kumar, kjer je Ke = 1,29. Rezultati kažejo, da dopolnilna dejavnost izboljšuje ekonomsko stanje na kmetiji.
Ključne besede: ekonomika, kalkulacija skupnih stroškov, ekološka kmetija
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 420; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

6.
Dinamika mineralnih oblik dušika (N- min) glede na različne načine oskrbe tal v ekološkem pridelovanju zelja : diplomsko delo
Leon Fras, 2022, diplomsko delo

Opis: Konvencionalno pridelovanje zelenjave poteka ob velikih vnosih dušika in pogosto pomeni obremenitev za okolje. V ekološki pridelavi je vnos dušika omejen, dinamika sproščanja iz tal je odvisna od vremenskih razmer, kar limitira višino pridelka. V poljskem poskusu je bila spremljana dinamika mineralnega dušika (N-min) v nitratni in amonijski obliki pred presajanjem zelja spomladi 2016, v času rastne dobe, jeseni po spravilu in naslednjo pomlad 2017 pri različnih načinih oskrbe tal: prekrivni posevki (inkarnatka in ozimni ječmen) povaljani z valjarjem rastlinske odeje, plitvo zaorani prekrivni posevki, kontrola brez prekrivnih posevkov in brez folije ter kontrola s folijo. N-min vzorci so bili odvzeti po slojih iz globin 0,3m, 0,6m, in 0,9 m. Rezultati analiz so pokazali, da je bilo pred sajenjem zelja največ dostopnega dušika na parcelah, kjer je rastla inkarnatka in je bila zaorana. Tudi v rastni sezoni so bile najvišje vrednosti N-min na parcelah z inkarnatko, vendar med zaorano in povaljano ni bilo statistično značilnih razlik. Sledile so parcele, kjer je rasel ječmen, ki je bil zaoran. V povprečju vseh obravnavanj so bile jeseni statistično značilno višje vrednosti N-min po oranju v primerjavi z valjanjem prekrivnih posevkov (43,6 oz. 29,3 kg/ha). Preko zime se je v večini primerov količina N-min zmanjšala. Spomladi naslednje leto je bila najvišja vrednost N-min na parcelah, kjer je rasel ječmen, ki je bil zaoran. Prekrivni posevki pozitivno vplivajo na količino dostopnega dušika v tleh in na manjše izgube le-tega preko zime, kjer so bile najnižje prav na povaljanih parcelah s prekrivnimi posevki.
Ključne besede: zelje, dušik, N-min, ekološko kmetijstvo, obdelava tal
Objavljeno v DKUM: 28.02.2022; Ogledov: 602; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

7.
Senzorična ocena in analiza zunanje ter notranje kakovosti različnih kultivarjev paradižnika iz ekološke pridelave : diplomsko delo
Maja Justinek, 2021, diplomsko delo

Opis: Paradižnik je ena najbolj razširjenih zelenjadnic na svetu. Poleg zunanje (videz) in notranje kakovosti plodov paradižnika je za uživanje in posledični nakup izrednega pomena tudi senzorična kakovost (čvrstost in okus). Analizirana je bila notranja (vsebnost nitratov, nitritov, vitamina C, sladkorja, pH in suhe snovi) in zunanja (obseg, višina, masa, barva in trdota) kakovost plodov štirih kultivarjev (Marmande, Cinto F1, Rugantino F1 in Donatella) ekološko pridelanega paradižnika na kmetiji Sonje Sreš v letu 2019. Obiskovalci sejma AGRA so senzorično ocenili videz (oblika, barva), konsistenco (čvrstost, sočnost), okus (sladkost, kislost) in skupen vtis plodov paradižnika. Kultivar je statistično značilno vplival na analizirane parametre. Ocenjevalcem je bil najbolj všeč kultivar Donatella, ki je med vsemi vseboval največ sladkorja.
Ključne besede: paradižnik, senzorična ocena, kultivarji, kakovost, ekološka pridelava.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 2498; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

8.
Ekonomika preusmeritve v ekološko kmetijo - študija primera
Saša Guštin, 2021, diplomsko delo

Opis: Ekološko kmetijstvo zagotavlja visokokakovostno in lokalno pridelano hrano, zato povpraševanje po ekoloških izdelkih in njihov trg rasteta hitro. V diplomskem delu smo izdelali preusmeritveni načrt za manjšo kmetijo Gerlič. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov smo za vsak kmetijski pridelek ocenili pomembnejše ekonomske parametre (vrednost proizvodnje, lastno ceno brez subvencij in lastno ceno s subvencijami, finančni rezultat, koeficient ekonomičnosti itd.). Kalkulacije so bile narejene za vsa tri obdobja pridelave na kmetiji (konvencialno obdobje, obdobje preusmeritve in obdobje ekološke pridelave). Rezultati analize so pokazali, da je preusmeritev kmetije Gerlič na meji ekonomske upravičenosti, kajti koeficient ekonomičnosti se iz 0,77 v konvencionalni pridelavi poviša na 1,02 v ekološki pridelavi – ob predpostavki vhodnih parametrov analize. Kljub temu da je pridelava na meji ekonomske upravičenosti, s pomočjo kalkulacij skupnih stroškov ugotovimo, da so koeficienti ekonomičnosti najvišji v obdobju ekološkega kmetovanja. V okviru raziskave je bila narejena SWOT analiza, kjer smo definirali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za analizirano kmetijo.
Ključne besede: ekološko kmetovanje, preusmeritev, kalkulacije skupnih stroškov, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 868; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

9.
Možnost uvedbe turizma na lastni ekološki kmetiji-študija primera
Nuša Tifengraber, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bila analizirana možnost uvedbe turizma na ekološki kmetiji kot dopolnilne dejavnosti. Osrednja tema raziskave je ocena višine naložbe v izgradnjo infrastrukture kampa na kmetiji. Analizirana je bila tudi ekonomika poslovanja. Z metodo ocene parametra neto sedanje vrednosti (NSV) smo kot diskontno stopnjo upoštevali 5,5-odstotno obrestno mero. Pričakovano je bilo, da se bo ob predpostavljenih parametrih naložba povrnila v 8 letih, vendar finančna ocena kaže, da se bo naložba povrnila v 5 letih obratovanja v primeru 45-odstotne zasedenosti kampa (NSV: 3.438,48 €). Interna stopnja donosa ob obdobju vrnitve znaša 8,70 % (neto sedanja vrednost je pri tej interni stopnji 5,23 €). Interna stopnja donosnosti je bila višja od individualne diskontne stopnje. S SWOT-analizo se je izkazalo, da je več prednosti in priložnosti kot slabosti in nevarnosti.
Ključne besede: naložba, turizem na ekološki kmetiji, ekološka kmetija, kamp na kmetiji
Objavljeno v DKUM: 06.04.2021; Ogledov: 768; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (822,13 KB)

10.
Senzorična ocena in nekateri elementi notranje kakovosti različnih kultivatorjev paradižnika iz visokotehnološke pridelave
Jasmina Andrejč, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomsko raziskavo so bili vključeni trije tipi paradižnika: v grozdu, češnjevec in mesnati, znotraj vsakega tipa sta bila dva različna kultivarja (G1, G2, Č1, Č2, M1 in M2). Paradižniki so bili leta 2018 integrirano pridelani v visokotehnološki pridelavi v demonstracijskem rastlinjaku v podjetju Paradajz d. o. o. Vrednotili smo maso, višino, obseg, barvo in trdoto plodov ter vsebnost sladkorjev, askorbinske kisline, nitratov in nitritov. Ocenjevalci so lastnosti paradižnika – videz (barva, oblika); konsistenca (čvrstost, sočnost); okus (kislost, sladkost) in skupni vtis (celovita jedilna kakovost in sprejemljivost paradižnika) ocenjevali s hedonskim testom z označevanjem številke od 1 do 5. Tip in kultivar sta statistično značilno vplivala na vse parametre merjene na plodovih. Po pričakovanjih je češnjev tip vseboval največ sladkorja in askorbinske kisline. Pri ocenah senzorike sta bila boljše ocenjena češnjev in tip paradižnika v grozdu.
Ključne besede: visokotehnološka pridelava, senzorična ocena, notranja kakovost, integrirana pridelava
Objavljeno v DKUM: 15.07.2019; Ogledov: 1000; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici