| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 106
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Izumi in znanstvena odkritja na področju biotehnologije : diplomsko delo
Maja Žnidarič, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: izumi, izumi, patenti, znanstvena odkritja, biotehnologija, diplomske naloge
Objavljeno: 24.07.2009; Ogledov: 3413; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (451,93 KB)

4.
Pravica dajanja na voljo javnosti : diplomsko delo
Jasna Donko, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: avtorsko pravo, avtorske pravice, diplomska dela
Objavljeno: 24.07.2009; Ogledov: 4897; Prenosov: 397
.pdf Celotno besedilo (653,57 KB)

5.
6.
VARSTVO GEOGRAFSKE OZNAČBE ZA KMETIJSKE PROIZVODE IN ŽIVILA V EVROPSKI UNIJI
Irena Bezovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Avtorica v diplomski nalogi s sodnimi primeri Sodišča ES slikovito predstavlja ureditev varstva geografske označbe v EU za kmetijske proizvode in živila, kot je vsebovana v Uredbi Sveta št. 510/2006. Diplomsko delo pojasnjuje, zakaj je bila Uredba Sveta št. 510/2006 sprejeta, na kakšnem konceptu temelji ter kakšne so posledice sprejetega koncepta, na katerem temelji ureditev. Obravnavane so tematike, kot kaj je na primer geografska označba, kdaj govorimo o geografskem imenu, kdaj in kako lahko nekdo predlaga registracijo geografskega imena in posledično pridobi varstvo, pri katerem organu ter predvsem kdo je upravičen vložiti vlogo za registracijo, kdo je upravičenec do izkoriščanja geografske označbe, kakšne so njegove pravice, pred kakšnimi kršitvami je zaščiten upravičenec in kdo mu varstvo zagotavlja. V začetnem delu diplomske naloge je predstavljen še koncept varstva geografske označbe v Sloveniji, kot ene izmed držav članic EU. Na tak način se predstavi sodelovanje med nacionalno ravnijo držav članic EU ter med ravnijo EU.
Ključne besede: geografska označba, geografska označba porekla, sui generis sistem, obseg varstva, kolektivna pravica, teritorialni značaj, nelojalna konkurenca, generičnost, specifikacija
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2050; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (444,10 KB)

7.
KONKURENČNOPRAVNI VIDIKI KOLEKTIVNEGA UPRAVLJANJA AVTORSKE IN SORODNIH PRAVIC NA PODROČJU GLASBE
Ana Druškovič, 2009, diplomsko delo

Opis: Individualno upravljanje avtorske ter sorodnih pravic je zaradi množičnosti ter številnih možnih oblik uporabe avtorskih del in predmetov sorodnih pravic v večini primerov težavno ali celo nemogoče. Zaradi tega je v preteklosti prišlo do združevanja imetnikov pravic v kolektivne organizacije. Naloga teh je, da zagotavljajo učinkovito upravljanje avtorske in sorodnih pravic v korist imetnikov pravic. Zaradi specifičnih značilnosti sistema kolektivnega upravljanja je delovanje kolektivnih organizacij podvrženo nadzoru po pravilih prava konkurence, tako na nacionalni kot na evropski ravni. Kolektivne organizacije namreč lahko pri svojem delovanju kršijo pravila prava konkurence glede preprečevanja, omejevanja ali izkrivljanja konkurence s sporazumi med podjetji, s sklepi podjetniških združenj in z usklajenimi ravnanji podjetij ter pravila glede zlorabe prevladujočega položaja. Na evropski ravni sta v okviru tega nadzora veliko število pomembnih odločitev izdala tako Komisija Evropskih skupnosti kot Sodišče Evropskih skupnosti. Iz teh odločitev izhaja, da so ukrepi kolektivnih organizacij, ki omejujejo konkurenco, dopustni, v kolikor zasledujejo legitimen cilj varovanja interesov članov posamezne kolektivne organizacije ter ne presegajo meja nujno potrebnega za dosego tega cilja. Na podlagi tehnološkega napredka ter z njim povezane možnosti nadzora nad uporabo varovanih vsebin na daljavo pa se meja nujno potrebnega za dosego omenjenega cilja spreminja. V Priporočilu Komisije z dne 18. oktobra 2005 o kolektivnem čezmejnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic za zakonite spletne glasbene storitve je Komisija Evropskih Skupnosti predstavila model konkurence, ki naj bi se uveljavil pri kolektivnem upravljanju na tem področju. Po tem modelu naj bi bili edino gibalo konkurence med kolektivnimi organizacijami imetniki pravic. Odpadla naj bi kontrahirna dolžnost kolektivnih organizacij nasproti imetnikom pravic. Prav tako naj bi odpadel sistem vzajemnih zastopniških sporazumov. Omenjeni model konkurence lahko vodi do tega, da bodo učinkovito varovani le interesi imetnikov pravic, katerih varovane vsebine so priljubljene pri širšem krogu javnosti. Posledica omenjenega modela je lahko tudi oteževanje dostopa do varovanih vsebin za uporabnike. Takšno stanje bi lahko vodilo do omejevanja kreativnosti in kulturne raznolikosti. Mnogi avtorji zato opozarjajo, da takšna konkurenčnopravno naravnana ureditev sistema kolektivnega upravljanja ni primerna rešitev. Namesto te predlagajo ohranitev mreže vzajemnih zastopniških sporazumov po vzoru Sporazuma IFPI Simulcasting.
Ključne besede: avtorsko pravo, kolektivne organizacije, kolektivno upravljanje, pravo konkurence, monopol, preprečevanje, omejevanje in izkrivljanje konkurence, zloraba prevladujočega položaja
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2264; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (453,21 KB)

8.
OD IDEJE DO PROSTORA; AVTORSKA PRAVICA KOT INSTRUMENT ZAŠČITE ARHITEKTURNIH DEL
Saša Krajnc, 2009, diplomsko delo

Opis: Pravna ureditev avtorskih pravic na arhitekturnih delih je tema, ob kateri se lomijo kopja. Arhitekturna dela so med klasičnimi umetniškimi deli najkasneje dosegla avtorskopravno varstvo. Zakonodajalci so bili pri urejanju te materije zaradi občutljivega odnosa med avtorsko in lastninsko pravico še posebej previdni, kar je vodilo v dokaj ohlapno in nejasno ureditev varstva arhitekturnih del. Ta naloga obravnava nekatera najbolj sporna vprašanja, kot je kvalifikacija arhitekturnih stvaritev kot avtorskih del, individualnost kot ključno predpostavko avtorskega dela in nekatere najbolj specifične arhitektove avtorske pravice ter omejitve teh pravic.. Med drugim analizira tudi odnos med avtorjem arhitekturnega dela in naročnikom oz. lastnikom arhitekturnega objekta. Pri tem je veliko pozornosti namenjene predvsem lastnikovi pravici do poseganja v arhitekturno delo. Teoretična stališča so podprta s praktičnimi primeri, predvsem z namenom, da bi tematiko približala ne le pravni ampak tudi arhitekturni stroki.
Ključne besede: avtorska pravica, intelektualna lastnina, arhitekturno delo, načrt, zgradba, plagiat, individualna stvaritev, lastninska pravica, projektantska pogodba
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 2500; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (7,90 MB)

9.
ANALIZA POJMA KONCENTRACIJE V KONKURENČNEM PRAVU
Luka Inkret, 2010, diplomsko delo

Opis: Avtor naloge obravnava koncept koncentracije podjetij v konkurenčnem pravu. Koncentracije podjetij so oblika integracij podjetij, ki so z vidika konkurenčnega prava zanimive predvsem zaradi negativnih učinkov na strukturo trga, zaradi česar je bil oblikovan sistem predhodnega nadzora nad koncentracijami. Temeljni predpis, ki ureja področje nadzora koncentracij, je uredba 139/2004 oziroma Uredba o nadzoru koncentracij, ki predstavlja pravno podlago za delovanje Komisije EU na področju presoje koncentracij. V diplomski nalogi obravnavamo predvsem izpolnjevanje prvega pogoja za presojo koncentracij v skladu z uredbo, in sicer da mora transakcija predstavljati koncentracijo v smislu člena 3(1) uredbe. Pravilna interpretacija tega pogoja je izjemnega pomena zaradi pravne varnosti in predvidljivosti končnih odločb, saj omogoča podjetjem udeleženim v koncentraciji, da še pred stikom s Komisijo ugotovijo ali njihove aktivnosti predstavljajo koncentracijo v smislu uredbe ali ne, od česar je odvisna tudi njihova obveznost priglasitve koncentracije. Ugotavljamo, da bi se z bolj dosledno interpretacijo pojma koncentracije, dvignila raven pravne varnosti, pri čemer se očitki nanašajo predvsem na delo Komisije, kateri lahko očitamo nedoslednost pri presoji pogojev za nastanek koncentracije v smislu uredbe.
Ključne besede: koncentracije podjetij, pogoji za presojo koncentracij, konkurenčno pravo EU, uredba 139/2004, pridobitev nadzora, združitve, skupni podjem
Objavljeno: 20.01.2010; Ogledov: 2420; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (573,40 KB)

10.
MORALNI VIDIK PATENTIRANJA BIOTEHNOLOŠKIH IZUMOV
Tamara Gornjak, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja z moralnimi pomisleki, ki se nanašajo na patentiranje biotehnoloških izumov. Prikazana je podrobna analiza 53. člena Evropske patentne konvencije, ki od patentiranja izključuje izume, katerih gospodarsko izkoriščanje bi bilo v nasprotju z javnim redom ali moralo. Analiza temelji na obravnavi najpomembnejših in najspornejših patentnih zahtev, ki so se znašle pred tehničnim ali razširjenim odborom za pritožbe Evropskega patentnega urada. Leta 1998 je bila na ravni Evropske unije sprejeta tudi Direktiva 98/44/ES o pravnem varstvu biotehnoloških izumov, ki pomembno dopolnjuje Evropsko patentno konvencijo in je predmet obravnave v 5. poglavju. Kot primerjava z evropskim patentnim režimom je prikazana tudi praksa Ameriškega urada za patente in blagovne znamke ter najpomembnejša stališča ameriških sodišč pri obravnavi patentov iz področja biotehnologije. V 7. poglavju so podani še nekateri glavni pomisleki o biotehnologiji ter rešitve, ki bi lahko biotehnološke patente rešile nekaterih najostrejših kritik.
Ključne besede: Patentno pravo, morala, biotehnologija, biotehnološki patenti, genetski inženiring, odločitve Evropskega patentnega urada, Evropska patentna konvencija, Direktiva 98/44/ES, Evropski patentni urad, Ameriški urad za patente in blagovne znamke
Objavljeno: 22.01.2010; Ogledov: 3144; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (485,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici