1. Prometno-varnostni načrt Osnovne šole Tabor I Maribor : magistrsko deloŠpela Klemenčič, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Prometno-varnostni načrt Osnovne šole Tabor I Maribor je sestavljeno iz treh delov. V teoretičnem delu smo predstavili promet, vrste prometa, razvojne značilnosti otrok in prometno vzgojo, s pregledom ciljev osnovnošolskih predmetov pa smo dokazovali, da je prometna vzgoja medpredmetno področje. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov ugotavljali, kakšni so znanje učencev v prometu in njihovo ravnanje v njem, kakšno je mnenje staršev o znanju in ravnanju njihovih otrok v prometu. V praktičnem delu smo predstavili varnostno-prometni načrt in cilje za njegovo oblikovanje, šolski okoliš in demografsko območje Osnovne šole Tabor I Maribor. Izdelali smo prometno-varnostni načrt, pri tem pa opozorili na nevarna mesta, ki ogrožajo varnost učencev in ostalih udeleženih v prometu. Oblikovali smo štiri varne poti, ki vodijo do šole.
Ključne besede: vrste prometa, varnost otrok, prometna vzgoja, načrt šolskih poti, Osnovna šola Tabor I Maribor
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 579; Prenosov: 100
 Celotno besedilo (4,01 MB) |
2. Formativno ocenjevanje naravoslovnih vsebin na razredni stopnji OŠ PesnicaTamara Loparič, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga z naslovom Formativno ocenjevanju naravoslovnih vsebin na razredni stopnji OŠ Pesnica je sestavljena iz dveh delov (teoretičnega in empiričnega). V teoretičnem delu so trije sklopi – naravoslovni (pojasnjuje kaj je naravoslovje in na čem temelji), didaktičen (predstavljena sta pisno in ustno ocenjevanje znanja ter preverjanje in ocenjevanje naravoslovja) in geografski sklop (predstavljen je kraj Pesnica oziroma osnovna šola Pesnica ter njena podružnična šola Pernica, kjer je potekala empirična raziskava). V empiričnem delu so predstavljeni izsledki empirične raziskave, ki je bila narejena s pomočjo odprtega intervjuja med razrednimi učiteljicami in katere namen je bil ugotoviti kakšen odnos imajo do formativnega spremljanja in na kakšen način ga izvajajo.
Ključne besede: naravoslovje, razredna stopnja, preverjanje in ocenjevanje, formativno spremljanje.
Objavljeno v DKUM: 06.02.2020; Ogledov: 1396; Prenosov: 305
Celotno besedilo (2,64 MB) |
3. Kaj o trajnostnem razvoju vedo in kako v skladu z njim ravnajo učenci drugega triletja OŠ Tišina?Monika Gomboc, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Kaj o trajnostnem razvoju vedo in kako v skladu z njim ravnajo učenci OŠ Tišina sestavljata teoretični in empirični del, ki se med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta. V teoretičnem delu sta opredeljena trajnostni razvoj in okoljska vzgoja ter relacije med njima. Zapisana je analiza okoljske vzgoje skozi vso osnovnošolsko vertikalo. Prav tako je opredeljena okoljska pismenost. V teoretičnem delu je predstavljena občina Tišina, izpostavljena je Osnovna šola Tišina, saj je na njej potekala empirična raziskava. V empiričnem delu so predstavljeni izsledki raziskave, katere namen je bil ugotoviti, kakšno znanje o varovanju narave imajo učenci drugega triletja na Osnovni šoli Tišina in kako z naravo v resnici ravnajo. V raziskavi, ki je potekala junija 2018, sta bila vključena 102 učenca, četrtega (N=33), petega (N=33) in šestega (N=36) razreda. Ugotovljeno je, da anketirani učenci veliko vedo o varovanju okolja in trajnostnega razvoja, vendar pa v vsakdanjem življenju tega dosledno ne upoštevajo.
Ključne besede: trajnostni razvoj, okoljska vzgoja, Občina Tišina, Osnovna šola Tišina
Objavljeno v DKUM: 29.10.2019; Ogledov: 1254; Prenosov: 143
Celotno besedilo (2,19 MB) |
4. Skrb za varno delo v vrtcu ob izvajanju naravoslovnih dejavnostiKatja Stoklas, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Skrb za varno delo v vrtcu ob izvajanju naravoslovnih dejavnosti sestavljata dve zaključeni celoti, ki pa se med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta – teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljeno vzgojno področje Narava in naravoslovne dejavnosti v vrtcu. Opredeljene so poškodbe in nesreče, ki ob naravoslovnih dejavnostih lahko nastanejo. Opisana je vloga otroka in odraslih pri skrbi za varnost ter podane smernice ravnanja, če do nesreč pride. Pridana je analiza Kurikuluma za vrtce (1999) s stališča poškodb in nesreč, kjer je ugotovljeno, da operativnih izhodišč ravnanja ni. V empiričnem delu so predstavljeni izsledki empirične raziskave na vzorcu vzgojiteljic Vrtca Sonček pri OŠ Videm (N=6) o raziskovalnem problemu. Ugotovljeno je,da pri izvajanju naravoslovnih dejavnosti lahko pride do nesreče, nekatere vzgojiteljice imajo s tem tudi izkušnje, čeprav se po svojih najboljših močeh trudijo, da bi poškodbe in nesreče preprečile ter varnosti že pri načrtovanju dejavnosti posvetile dovolj pozornosti. So mnenja, da je izobraževanje v tej smeri zelo pomembno in bi se ga tudi same udeležile. Svojo pripravljenost za ukrepanje ocenjujejo kot dobro, pojasnijo, da za varnost otrok poskrbijo, kolikor je le mogoče, in sicer s skrbnim načrtovanjem, preverjanjem pripomočkov in lokacije. Otroku bi pomagale pri vsaki poškodbi.
Ključne besede: vzgojno področje Narava, naravoslovne dejavnosti, poškodbe in nesreče, znanje vzgojiteljic, ravnanje vzgojiteljic
Objavljeno v DKUM: 12.03.2019; Ogledov: 1084; Prenosov: 88
Celotno besedilo (389,65 KB) |
5. Gozdna pedagogika – primer dobre prakse v 3. razredu 2. osnovne šole Slovenska BistricaKlavdija Černelič, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga Gozdna pedagogika – primer dobre prakse v 3. razredu 2. osnovne šole Slovenska Bistrica je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Vsak od njiju je zaključena celota, se pa med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta. Teoretični del sestavljajo štirje sklopi, ki utemeljujejo in pojasnjujejo raziskovalni problem – učno uro gozdne pedagogike. V pedagoškem sklopu sta tako podrobneje opredeljeni gozdna pedagogika ter njena povezava z učnim načrtom za pouk spoznavanja okolja. V psihološkem sklopu so predstavljene značilnosti osemletnikov, opisuje pa njihov telesni, spoznavni, čustveno-osebnostni in socialni razvoj. V tretjem sklopu je predstavljen gozd kot življenjski prostor. Sklop obravnava drevo kot osnovni gradnik gozda, opisuje pomen gozda in njegovo vlogo ter poudarja njegovo slojevitost. Posebej je opisan gozd Črnec, v katerem je potekal praktični del magistrske naloge. Gozd Črnec leži na področju Slovenske Bistrice, zato je področje opisano v geografskem sklopu, v katerem je podrobneje predstavljena 2. osnovna šola Slovenska Bistrica in 3. b razred (ta je predstavljal vzorec v praktičnem delu naloge). V praktičnem delu magistrske naloge je predstavljena podrobna učna priprava. Ta del vsebuje tudi opis poteka dela in evalvacijo učne ure gozdne pedagogike v tretjem razredu osnovne šole. Prinaša ugotovitev, da ima učitelj pri načrtovanju in pripravi učne ure gozdne pedagogike zahtevno nalogo, ki mu lahko vzame veliko časa, vendar so zato učenci pri takih urah miselno in telesno bolj aktivni, imajo več svobode pri gibanju, več motivacije, so ustvarjalni, samoiniciativni in imajo veliko željo po raziskovanju. Neposredni stik z naravo jim omogoča pozitivno izkušnjo, povečuje pa tudi njihovo skrb za okolje in njegovo ohranjenost.
Ključne besede: gozdna pedagogika, gozd Črnec, spoznavanje okolja, tretji razred
Objavljeno v DKUM: 12.03.2019; Ogledov: 1934; Prenosov: 297
Celotno besedilo (6,65 MB) |
6. Kaj o zdravem načinu življenja vedo in kako zdravo živijo učenci Osnovne šole dr. Franja Žgeča DornavaŠpela Vuk, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo (Kaj o zdravem načinu življenja vedo in kako zdravo živijo učenci Osnovne šole dr. Franja Žgeča Dornava) sestavljata dve zaključeni celoti – teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljen zdrav način življenja (prehrana, higiena, gibanje …), projekta Zdrava šola in Zdrav življenjski slog ter Dornava (kjer je na osnovni šoli dr. Franja Žgeča Dornava potekala empirična raziskava). V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava, ki je narejena na vzorcu 229 učencev Osnovne šole dr. Franja Žgeča Dornava (v raziskavo so zajeti vsi na dan izvajanja raziskave v šoli prisotni učenci). V raziskavi je ugotovljeno, da je znanje anketiranih otrok o zdravem načinu življenja relativno visoko, je pa iz odgovorov otrok moč razbrati, da imajo višje faktografsko znanje, kot pa znanje povezano z vsakodnevnimi dejavnostmi (npr. pravilno umivanje rok). Znanje otrok o zdravem načinu življenja je glede na spol približno enako, glede na razred pa po pričakovanjih nekoliko manj znanja izkazujejo učenci prvega triletja. Anketirani učenci drugega triletja izkazujejo pravilnejše ravnanje o zdravem načinu življenja. Obstaja pa relativno majhna razlika v pravilnem ravnanju otrok o zdravem načinu življenja glede na spol.
Ključne besede: zdrav način življenja, osnovna šola, znanje o zdravem načinu življenja, življenje v skladu z zdravim načinom življenja.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2018; Ogledov: 1309; Prenosov: 150
Celotno besedilo (2,10 MB) |
7. Kaj o okoljski vzgoji vedo in kako okoljevarstveno živijo učenci Osnovne šole GorišnicaAnja Hribar, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Kaj o okoljski vzgoji vedo in kako okoljevarstveno živijo učenci Osnovne šole Gorišnica je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, ki sta vsak zase zaključena celota, se pa med seboj dopolnjujeta.
V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča empirične raziskave, in sicer je opredeljen in opisan trajnostni razvoj, njegova zveza z vzgojo in izobraževanjem, opisana je okoljska vzgoja in predstavljena je občina Gorišnica (poudarjeno je predvsem šolstvo ter Osnovna šola Gorišnica, saj so njeni učenci predstavljali vzorec empirične raziskave).
V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava (N=327), s katero je bilo ugotovljeno, da imajo anketirani relativno visoko znanje o varovanju okolja, pa vendar se slednje dosledno ne zrcali v njihovem ravnanju. Največ znanja o varovanju okolja izkazujejo anketirani učenci tretjega triletja, ki tudi najbolj okoljsko pravilno ravnajo. Glede na spol se tako v znanju kot tudi v ravnanju ne izkazujejo statistično značilne razlike. Najmanj znanja pa so anketirani učenci izkazali pri poimenovanju in razlagi pojmov, povezanih z varovanjem okolja.
Ključne besede: trajnostni razvoj, varovanje okolja, osnovna šola, znanje o varovanju okolja, okoljsko pozitivno ravnanje
Objavljeno v DKUM: 13.12.2018; Ogledov: 1207; Prenosov: 105
Celotno besedilo (2,40 MB) |
8. Hišni ljubljenci v kontekstu raziskovalnega učenja - pedagoški eksperiment v Vzgojno-varstvenem zavodu Otona Župančiča MariborMedeja Marinič, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Hišni ljubljenci v kontekstu raziskovalnega učenja – pedagoški eksperiment v Vzgojno-varstvenem zavodu Otona Župančiča Maribor sestavljajo tri zaključene celote, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo: teoretični del (v njem so opisani narava, naravoslovje in narava kot področje v Kurikulumu za vrtce (2013), psihofizične lastnosti pet- in šestletnikov in raziskovalno učenje), empirični del (v njem so predstavljeni rezultati pred- in potesta) in praktični del (vanj so vključene podrobne učne priprave, opisan je potek dela in pridana evalvacija narejenega). V diplomskem delu je predstavljen pedagoški eksperiment, s katerim je dokazano, da raziskovalno učenje pomembno vpliva na znanje otrok, saj sta na predtestu uravnoteženi skupini (eksperimentalna skupina = 20 otrok; kontrolna skupina = 18 otrok) na potestu izkazali različno visoke rezultate (otroci eksperimentalne skupine so bolje odgovorili na 20 od skupaj 23 vprašanj, pri dveh vprašanjih sta bili skupini izenačeni, na eno vprašanje pa so bolje odgovorili otroci kontrolne skupine).
Ključne besede: naravoslovje, področje narava, pedagoški eksperiment, raziskovalno učenje, hišni ljubljenci.
Objavljeno v DKUM: 05.12.2018; Ogledov: 1339; Prenosov: 66
Celotno besedilo (3,22 MB) |
9. Travniške rastline in živali v kontekstu izkustvenega učenja - pedagoški eksperiment v OŠ Ivanjkovci, Vrtec IvanjkovciTjaša Novak, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Travniške rastline in živali v kontekstu izkustvenega učenja – pedagoški eksperiment v OŠ Ivanjkovci, vrtcu Ivanjkovci, sestavljajo tri zaokrožene celote, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo – teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu je predstavljena narava (živa in neživa, izpostavljeno je naravoslovje v vrtcu ter vloga vzgojitelja v njem), izkustveno učenje in življenjski prostor travnik. V empiričnem in praktičnem delu je predstavljen pedagoški eksperiment v OŠ Ivanjkovci, vrtcu Ivanjkovci (vzorec predstavlja sedemnajst, štiri do šest let starih otrok). Ugotovljeno je, da so otroci na predtestu bolje kot travniške rastline prepoznavali in tudi poimenovali travniške živali, v praktičnem delu izkustveno spoznavali travniške rastline in živali in da je na potestu bilo prepoznavanje in poimenovanje travniških rastlin mnogo boljše, kar se pa tiče travniških živali se znanje otrok ni veliko spremenilo.
Ključne besede: Naravoslovje, izkustveno učenje, predšolska vzgoja, pedagoški eksperiment, travnik.
Objavljeno v DKUM: 05.12.2018; Ogledov: 2190; Prenosov: 267
Celotno besedilo (3,50 MB) |
10. Pouk z raziskovanjem - pedagoški eksperiment v petem razredu OŠ Sladki VrhNastja Nudl, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko nalogo Pouk z raziskovanjem pedagoški eksperiment v petem razredu OŠ Sladki Vrh sestavljajo trije med seboj povezujoči se deli teoretični, empirični in praktični del.
V teoretičnem delu so trije sklopi, ki se nadgrajujejo in dopolnjujejo ter podpirajo raziskovalni problem. V naravoslovnem sklopu je predstavljeno naravoslovje (poudarek je na zgodnjem naravoslovju) in vreme (poudarjen je vpliv Sonca na vreme). V psihološko didaktičnem sklopu so predstavljene psihološko fizične lastnosti desetletnikov, edukacijska vertikala naravoslovnih vsebin, izkustveno učenje, pouk z raziskovanjem in učni predmet naravoslovje in tehnika. V geografskem sklopu je predstavljen kraj Sladki Vrh, OŠ Sladki Vrh in peti razred, v katerem je pedagoški eksperiment potekal.
V empiričnem in praktičnem delu magistrske naloge je opisan pedagoški eksperiment in predstavljeni so njegovi rezultati. Ugotovljeno je, da pouk z raziskovanjem vpliva na znanje otrok.
Ključne besede: pouk z raziskovanjem, naravoslovje in tehnika, peti razred, pedagoški eksperiment, znanje učencev.
Objavljeno v DKUM: 05.12.2018; Ogledov: 1510; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,35 MB) |
