Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Teoretična izhodišča: Zaradi demografskih in družbenih sprememb ter sprememb na drugih ravneh zdravstvenega varstva se intenzivnost in zahtevnost obravnave pacientov v domačem okolju povečujeta. Diplomirane medicinske sestre, ki izvajajo zdravstveno nego na domu in v lokalni skupnosti, bodo morale okrepiti preventivno delovanje in dejavno prispevati k zmanjševanju neenakosti v zdravju. Prevzeti bodo morale tudi nekatere nove (stare) vloge, saj imajo pomembno vlogo pri doseganju ciljev v resolucijah in nacionalnih programih, sprejetih v preteklih letih v Republiki Sloveniji. Ministrstvo za zdravje RS je v Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025 "Skupaj za družbo zdravja" predvidelo tudi nadgradnjo in krepitev patronažne dejavnosti, čemur mora slediti tudi nadgradnja izobraževanja na področju zdravstvene nege na domu in v lokalni skupnosti. Namen: Namen specialističnega dela je bil podati osnutek predloga nadgradnje vsebin za izobraževanje na področju zdravstvene nege na domu in v lokalni skupnosti v prihodnje na dodiplomski in podiplomski ravni, a tudi za organiziranje vseživljenjskega izobraževanja. Metodologija: Pri izdelavi specialističnega dela smo uporabili deskriptivno in primerjalno metodo na osnovi pregleda literature. Rezultati: Ugotovili smo, da obstajajo številni dokumenti, v katerih so posebej opisane vsebine izobraževanja za diplomirane medicinske sestre na visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje Zdravstvena nega za izvajanje zdravstvene nege na domu in v lokalni skupnosti. Po pregledu učnih načrtov petih visokošolskih zavodov in predmetnikov vseh osmih visokošolskih zavodov smo s primerjavo ugotovili, da obstajajo razlike v številu ur, ECTS, temeljni in dodatni literaturi ter nekaterih vsebinah izobraževanja. Izobraževanje za diplomirane medicinske sestre, ki izvajajo zdravstveno nego na domu in v lokalni skupnosti v Sloveniji, ne sledi v celoti zahtevam, ki jih patronažnemu varstvu nalagajo dokumenti, sprejeti na državni ravni. Pri primerjavi izobraževanja za diplomirane medicinske sestre, ki izvajajo zdravstveno nego na domu in v lokalni skupnosti v Sloveniji, z državami, kjer za izvajanje zdravstvene nege na domu in v lokalni skupnosti zadostuje dodiplomska izobrazba, ugotavljamo, da ni razlik med izobraževanjem za diplomirane medicinske sestre za izvajanje zdravstvene nege na domu in v lokalni skupnosti v Sloveniji in v tujini. Pri primerjavi z Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske, Združenimi državami Amerike, Avstralijo in Irsko pa ugotavljamo, da razlike obstajajo, saj se v omenjenih državah za delo na tem področju zahteva podiplomsko izobraževanje. Sklep: Predlagamo, da se akreditira podiplomski študijski program za izpopolnjevanje Zdravstvena nega na domu in v lokalni skupnosti, ki bo oblikovan na osnovi predlaganih vsebin za nadgradnjo izobraževanja, ki smo jih oblikovali na podlagi pregleda literature. Ovrednoten naj bo s 60 ECTS točkami. Izvajalci programa ga lahko nadgradijo in dvignejo na višje ravni, 120 ECTS točk ali več. Študij na podiplomskem študijskem programu mora študente pripraviti za prihodnje vloge in odgovornosti z zagotavljanjem temeljnega znanja in spretnosti, ki jim bodo omogočale nadaljnji razvoj skozi vseživljenjsko učenje.
Ključne besede: zdravstvena nega na domu in v lokalni skupnosti, nacionalni programi, strategije, mednarodne usmeritve, načini in vsebina izobraževanja
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1739; Prenosov: 270
Celotno besedilo (943,79 KB)

Opis: Povzetek Diplomsko delo z naslovom Vloga staršev pri ustvarjanju gibalnih kompetenc otrok je sestavljeno iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega. Namen raziskave je bil ugotoviti vlogo staršev pri ustvarjanju gibalnih kompetenc otrok. V teoretičnem delu smo predstavili gibalne sposobnosti in telesne značilnosti otrok, gibalne kompetence predšolskih otrok, njihov razvoj, pomen in vpliv okolja na ustvarjanje le-teh ter pomembnost gibalno-izkušenjskega bogatega okolja. V empiričnem delu diplomske naloge smo opravili raziskavo na vzorcu 119 staršev otrok starih od 2 do 6 let s pomočjo anketnega vprašalnika zaprtega tipa. Z obdelavo podatkov smo prišli do naslednjih ugotovitev: starši se zavedajo pomena gibalno/športne dejavnosti svojih otrok, saj pripomore k boljšemu razvoju tudi na drugih področjih otrokovega razvoja; ne glede na starost je večina staršev skupaj z otrokom športno aktivna na prostem, kjer najpogosteje skupaj z otrokom izvajajo različne igre z žogo; izobrazba staršev in njihova narava dela vplivata na pogostost gibalno-športne aktivnosti skupaj z otrokom, saj so starši z višjo izobrazbo in tisti, ki opravljajo umsko delo, aktivnejši; starši vključujejo otroke v organizirano športno vadbo na željo otrok, pri tem pa smo ugotovili, da je zelo malo otrok tja tudi vključenih; večina staršev je na letnem dopustu neaktivna.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalne sposobnosti otrok, telesne značilnosti otrok, gibalne kompetence otrok, vloga staršev
Objavljeno v DKUM: 12.06.2012; Ogledov: 2493; Prenosov: 234
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: Konsolidacija javnih financ predstavlja trenutno najbolj pereč problem reševanja posledic krize iz l. 2008. Instrumenti za reševanje gospodarstva so večinoma že vsi podali rezultate; javne finance pa so poglavje urejanja sedaj, leto po krizi, ko so ukrepi, namenjeni gospodarstvu, že vpeljani. Pri konsolidaciji javnih financ gre za izvajanje ukrepov, s katerimi se ureja stanje javnih financ države. To pomeni, da organi reševanja krize izberejo po skrbnih preučitvah najboljše instrumente, kateri bodo zmanjšali dovoljeni javnofinančni primanjkljaj na 3% BDP-ja ali manj, hkrati pa je namen ukrepov zmanjšanje kopičenja dolga. Države sprejemajo ukrepe glede na razmere v svojem lastnem okolju ter napram svojim lastnim zmožnostim. Seveda pa državam pomagajo tudi velike svetovne institucije s priporočili in nasveti svojih strokovnjakov. Nekateri so strogo obvezni in njihovo neupoštevanje ima določene sankcije, spet drugi pa so le napotek poznavalcev. Države spretno kljubujejo pastem gospodarske in finančne krize. Škoda je velika, ampak se bo stanje s primernimi ukrepi postopoma spet izboljšalo. Nekaterim bo uspelo prej, drugim kasneje. A posledice se bodo čutile še vrsto let.
Ključne besede: javne finance, konsolidacija javnih financ, javni dolg, javni primanjkljaj, proračun, fiskalni ukrepi, svetovna gospodarska kriza
Objavljeno v DKUM: 09.04.2010; Ogledov: 5610; Prenosov: 494
Celotno besedilo (1,69 MB)