1. Preusmeritev kmetije Krčovnik v ekološkoMartina Fekonja, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Pripravljen je bil načrt preusmeritve za kmetijo Krčovnik, katere poudarek je na živinorejski panogi. Kmetija Krčovnik leži v gorskem območju in redi goveje pitance, ki jih pred dopolnitvijo dveh let prodajo za predelavo mesa. Načrt pridelave na kmetiji je predstavljen v obdobju pred, med in po preusmeritvi v ekološko pridelavo. Razvit je bil tudi tehnološko-ekonomski simulacijski model, na podlagi katerega smo opravili ocene ekonomskih parametrov in analizirali ekonomsko stanje kmetije v vseh treh obdobjih kmetovanja. Z razvitim simulacijskim modelom je bilo ugotovljeno, da je finančni rezultat v času konvencionalne pridelave kmetije znašal 7.902,74 €, v obdobju preusmeritve se je zvišal na 8.140,89 €, v času ekološke pridelave pa se je ponovno povišal (10.772,79 €). Na podlagi ocene ekonomike je preusmeritev kmetije Krčovnik v ekološki način pridelave smotrna. Ključne besede: Ekološko kmetijstvo / preusmeritev / ekonomika / živinoreja / pridelava Objavljeno v DKUM: 27.08.2018; Ogledov: 1308; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,30 MB) |
2. TESTEN UND PRÜFEN IM DAF-UNTERRICHT – ÜBEREINSTIMMUNG VON MATURA-TESTS MIT DEN EMPFELUNGEN DES GERSMartina Fekonja, 2015, magistrsko delo Opis: Tests, sowohl mündliche als auch schriftliche, repräsentieren die Basis bei dem Prüfen von Wissen der Lerner. Das Prüfen ist eine große Verantwortung, da mit einem korrekt zusammengestellten Test, der alle wesentlichen Qualitäten enthält, die Sprachkompetenz eines Lerners getestet wird. Die Ergebnisse können für die Lerner wichtige Folgen haben. Es gibt Unterschiede bei dem Testen von Hören, Schreiben, Sprechen und Lesen. Für jedes dieser Testbereiche gibt es verschiedene Aufgabentypen, die sich mehr oder weniger für das Testen eignen. Es gibt einige Aufgabentypen die sich in den Matura-Prüfungen wiederholen. Diese Aufgabentypen kommen auch in den Kurs- und Arbeitsbüchern „Ausblick 1 und 2“ vor. Einige mehrmals, einige selten. So werden die Lerner mit Hilfe eines Lehrwerks auf die Matura-Aufgaben teilweise sehr gut, teilweise aber schlechter vorbereitet. Ključne besede: Testen, Prüfen, Sprachfähigkeit, Hörverstehen, Leseverstehen, Schreiben, Sprechen, Aufgabentypen, „Ausblick 1 und 2“, Matura-Aufgaben Objavljeno v DKUM: 30.03.2016; Ogledov: 2873; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,68 MB) |
3. USTVARJALNOST IN METAKOGNITIVNA TOČNOST PRI UČENCIH 1. IN 2. VIO OSNOVNE ŠOLEMartina Fekonja, 2015, magistrsko delo Opis: Ljudje imajo željo po ustvarjanju in s pomočjo ustvarjalnosti izpolnjujejo notranje želje in cilje. Beseda ustvarjalnost ima več pomenov in področje le-te je kompleksno. Obstajajo tri temeljna merila ustvarjalnosti in več različnih teorij, ki opredeljujejo ustvarjalnost. Pri proučevanju ustvarjalnosti se srečamo s petimi fazami ustvarjalnega procesa. Omeniti je potrebno tudi Torranceov model ustvarjalnega mišljenja in njegove teste ustvarjalnega mišljenja, s katerimi je po njegovem mnenju mogoče vrednotiti ustvarjalnost. Ustvarjalnosti naj ne bi bilo mogoče meriti v celoti, pri posamezniku bi naj bilo mogoče preveriti najmanj sedem dimenzij procesa ustvarjalnosti.
S pomočjo nalog ustvarjalnosti smo v empiričnem delu želeli ugotoviti, ali se učenci v 1. VIO šolanja razlikujejo od učencev v 2. VIO pri reševanju nalog ustvarjalnosti. To smo ugotovili s pomočjo vprašalnika, ki je sestavljen iz 3 nalog ustvarjalnosti. Vsaka naloga zajema še lestvico za ugotavljanje metakognitivne točnosti. Cilj naloge je tudi določiti stopnjo zadovoljstva učenca z lastno rešitvijo in razlike v vrednotenju zadovoljstva z rešitvijo glede na stopnjo šolanja in spol. Pri primerjavi izražene ustvarjalnosti smo ugotovili, da obstajajo statistično značilne razlike glede na spol in da obstaja statistično značilna razlika tudi glede na starost. Pri primerjavi zaupanja učencev v ustreznost rešitve prav tako obstajajo statistično značilne razlike glede na spol in glede na razred. Ključne besede: ustvarjalnost, merila ustvarjalnosti, proces ustvarjalnega mišljenja, teorije ustvarjalnosti, ustvarjalnost v šoli, merjenje ustvarjalnosti, testi ustvarjalnosti, metakognicija Objavljeno v DKUM: 30.03.2016; Ogledov: 1833; Prenosov: 303
Celotno besedilo (1,20 MB) |
4. Geschichten, die das Leben schreibtSaša Jazbec, Brigita Kacjan, David Bratovčak, Tina Dervarič, Martina Fekonja, Maja Kajbič, Valerija Sobočan, Lidija Šarkanj, Manja Škof, Katarina Tibaut, 2013, strokovni članek Ključne besede: nemščina kot tuji jezik, življenjske zgodbe, aktivno učenje, komunikacija Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2330; Prenosov: 112
Povezava na celotno besedilo |
5. PREPREČEVANJE MOBINGA V DELOVNEM OKOLJUMartina Fekonja, 2014, magistrsko delo Opis: Mobing je vedenje, ki je za delovno okolje nedopustno in postaja vse aktualnejše. V magistrskem delu smo podrobneje opisali vrste, dejanja in oblike mobinga. Pojasnili smo tudi posamezne faze, simptome in motive za nastanek mobinga. Žrtev in izvajalec mobinga je lahko vsakdo, ne glede na spol, starost, izobrazbo, delo in hierarhični nivo v organizaciji. Obstajajo pa psihološke značilnosti o najpogostejših izvršilcih in žrtvah mobinga.
Posledice mobinga občuti žrtev, prav tako pa tudi okolica. Pokažejo se v slabih medsebojnih odnosih, nizki učinkovitosti, nezadovoljstvu zaposlenih, zdravstvenih težavah itd. Zakon o delovnih razmerjih določa, da je mobing v delovnem okolju prepovedan, v primeru pojava ga ustrezno sankcioniramo. Pojav mobinga ni pokazatelj slabe organizacije, lahko je tudi prednost in priložnost za izboljšanje, da se zaposleni med seboj povežejo in naučijo medsebojnega spoštovanja.
Problem mobinga v delovnem okolju se da rešiti, vendar je lahko reševanje dolgotrajno. Za reševanje mobinga v organizaciji je potrebno imeti kader z ustreznim znanjem in pristopom. Organizacije bi se morale truditi, da bi mobing že preventivno preprečevale. O mobingu bi bilo potrebno podrobneje ozaveščati javnost in zaposlene. S strategijami preprečevanja mobinga, osebnimi obrambnimi strategijami, neformalnimi in formalnimi ukrepi in internim pravilnikom o prepovedi mobinga bi lahko preprečili pojav problema mobinga v organizaciji.
Velikokrat se zgodi tudi to, da si zaposleni ne upajo razkriti, da so žrtve mobinga, saj se bojijo, da bi to za njih imelo negativne posledice. Komunikacija in dobri odnosi med zaposlenimi sta ključna dejavnika, s katerima lahko že vnaprej preprečimo mobing.
Ključne besede: mobing, delovno okolje, žrtve mobinga, izvršilci mobinga, posledice mobinga, preprečevanje mobinga. Ključne besede: mobing, delovno okolje, žrtve mobinga, izvršilci mobinga, posledice mobinga, preprečevanje mobinga. Objavljeno v DKUM: 18.11.2014; Ogledov: 2454; Prenosov: 360
Celotno besedilo (1,02 MB) |
6. UGOTAVLJANJE OSEBNIH SKUPINSKIH IN ORGANIZACIJSKIH POTREB V PODJETJUMartina Fekonja, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Zadovoljevanje osebnih, skupinskih in organizacijskih potreb je ključ do uspešnega poslovanja organizacije. Zadovoljni in motivirani zaposleni so glavni vir obstoja organizacije. Na trgu obstaja veliko potreb, te potrebe pa se s časom spreminjajo. Pomembno je, da se posamezniki in organizacije prilagajajo potrebam, ki nastajajo in jih tudi zadovoljujejo. Potrebe se razlikujejo med samimi potrebami v organizaciji in potrebami zaposlenih. Za uspešno poslovanje je potrebno medsebojno prilagajanje in poznavanje potreb. Če so potrebe zadovoljene, se občuti tudi zadovoljstvo zaposlenih. Samo zadovoljni posamezniki uspešno prispevajo k rasti, razvoju, napredku in samo uspešni posameznik bo lahko učinkovit. Poznamo veliko načinov, kako lahko merimo zadovoljstvo, eden izmed teh je tudi vprašalnik za merjenje zadovoljstva. Iz njega, glede na skupno povprečno vrednost, izvemo, kakšna je stopnja zadovoljstva zaposlenih.
Motivacijske teorije opredeljujejo potrebe ljudi. Vsaka teorija ni primerna za vsako organizacijo. Organizacije, teorije izbirajo glede na profil zaposlenih.
Poznamo veliko načinov, s katerimi motiviramo zaposlene. Spodbujamo jih lahko z nagrajevanjem (denarno in nedenarno), s pohvalami, s čestitanjem za dosežke, z izkazovanjem zaupanja, z motivacijskimi karticami, … itd. Ključne besede: potrebe, motivacijske teorije, motivacijski dejavniki, zadovoljstvo zaposlenih, zadovoljstvo vodij, motivacija, spodbude, spodbudno delovno okolje in prostor Objavljeno v DKUM: 04.08.2011; Ogledov: 2339; Prenosov: 152
Celotno besedilo (871,65 KB) |
7. VREDNOTENJE VSEBINE STRATEŠKEGA DELA OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTAMartina Fekonja, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga je namenjena raziskovanju postopka izdelovanja strateškega dela občinskega prostorskega načrta in težavam, ki se pojavljajo ob uvajanju nove prostoske zakonodaje.
Postopek izdelave je prikazan s primeri analize izhodišč za izdelavo strateškega dela občinskega prostorskega načrta Občine Ljutomer in Občine Podvelka ter primerjave strateških ciljev prostorskega razvoja obeh občin.
V nadaljevanju so predstavljene težave, ki se pojavljajo pri izdelovanju strateškega dela občinskega prostorskega načrta, in možnosti za njihovo reševanje.
V zaključku naloge so podani predlogi za hitrejšo, lažjo in kvalitetnejšo izdelo strateških delov občinskih prostorskih načrtov. Ključne besede: prostorsko načrtovanje, občina, strategija Objavljeno v DKUM: 02.03.2010; Ogledov: 3872; Prenosov: 212
Celotno besedilo (3,22 MB) |