| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 120
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
81.
Senzorična ocena in nekateri elementi notranje kakovosti različnih kultivatorjev paradižnika iz visokotehnološke pridelave
Jasmina Andrejč, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomsko raziskavo so bili vključeni trije tipi paradižnika: v grozdu, češnjevec in mesnati, znotraj vsakega tipa sta bila dva različna kultivarja (G1, G2, Č1, Č2, M1 in M2). Paradižniki so bili leta 2018 integrirano pridelani v visokotehnološki pridelavi v demonstracijskem rastlinjaku v podjetju Paradajz d. o. o. Vrednotili smo maso, višino, obseg, barvo in trdoto plodov ter vsebnost sladkorjev, askorbinske kisline, nitratov in nitritov. Ocenjevalci so lastnosti paradižnika – videz (barva, oblika); konsistenca (čvrstost, sočnost); okus (kislost, sladkost) in skupni vtis (celovita jedilna kakovost in sprejemljivost paradižnika) ocenjevali s hedonskim testom z označevanjem številke od 1 do 5. Tip in kultivar sta statistično značilno vplivala na vse parametre merjene na plodovih. Po pričakovanjih je češnjev tip vseboval največ sladkorja in askorbinske kisline. Pri ocenah senzorike sta bila boljše ocenjena češnjev in tip paradižnika v grozdu.
Ključne besede: visokotehnološka pridelava, senzorična ocena, notranja kakovost, integrirana pridelava
Objavljeno: 15.07.2019; Ogledov: 168; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

82.
ANALIZA KMETIJSTVA V OBČINI ŽETALE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA
Petra Plajnšek, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je bila izvedena analiza kmetijskih gospodarstev v občini Žetale, ki so v letu 2012 oddala zbirno vlogo na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja za neposredna plačila v kmetijstvu. Raziskava glede možnosti uvedbe ekološkega kmetijstva je bila izvedena na podlagi podatkov Statističnega urada Slovenije o popisu kmetijskih gospodarstev leta 2010 za občino Žetale, iz katerega je razvidno zmanjševanje števila kmetijskih gospodarstev in zmanjšanja števila prebivalstva v občini. Upravičenost uvedbe ekološkega kmetijstva je bila raziskovana za dve vzorčni kmetiji iz območja občine Žetale, ki se nahajata na območju z omejenimi dejavniki in delno v območju NATURA 2000. Za oceno ekonomske upravičenosti kmetijske pridelave za obe vzorčni kmetiji je bil razvit preusmeritveni načrt in tehnološko-ekonomski simulacijski model s pripadajočimi kalkulacijami skupnih stroškov. S pomočjo razvitih tehnološko-ekonomskih simulacijskih modelov je bila izvedena ocena ekonomske upravičenosti ali neupravičenosti kmetijske pridelave v času preusmeritve iz konvencionalne v ekološko pridelavo. Ocenjeni so bili stroški pridelave in vrednost pridelave za posamezno vzorčno kmetijo skozi celotno obdobje preusmeritve. Rezultati raziskav so za obe vzorčni kmetiji pokazali, da v fazi preusmeritve vrednost pridelave pade in je finančni rezultat negativen. Pri vzorčni kmetiji Plajnšek se finančni rezultat že v tretjem letu močno dvigne in se v ekološki reji še zviša, saj je vrednost pridelave v ekološki reji 20.612,10 € in tako koeficient ekonomičnosti že 1,41. Vzorčni kmetiji Štajnberger konvencionalni način kmetovanja ne prinaša pozitivnih finančnih rezultatov. Vrednost pridelave prvo in drugo leto preusmeritve sicer rahlo pade, vendar se v ekološki reji dvigne in kljub temu, da ne dosežemo več vrednosti pridelave iz konvencionalne reje, je koeficient ekonomičnosti zaradi znižanja stroškov pridelave že 1,30.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, preusmeritveni načrt, kalkulacije, simulacijsko modeliranje, ekonomika
Objavljeno: 27.07.2015; Ogledov: 817; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

83.
PREUČEVANJE KONKURENČNOSTI MED POSEVOM BELE DETELJE IN PLEVELI V EKOLOŠKI PRIDELAVI PORA
Vita Štefančič, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj preučevanja je bil raziskati vpliv podsevka bele detelje na pridelek pora in njegovo sposobnost kompeticije s pleveli v ekološki pridelavi. S tem namenom smo izvedli poljski poskus leta 2013 na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru. Vključenih je bilo 6 obravnavanj (por okopan (i) in neokopan (ii), združena pridelava pora s podsevkom bele detelje posejane 20.6. (iii) in 10.7. (iv) s pletjem, ter združena pridelava pora s podsevkom bele detelje posejane 20.6. (v) in 10.7. (vi) brez pletja. Raziskava je pokazala statistično značilen vpliv pridelovalnega sistema na pridelek pora, svežo maso bele detelje in svežo maso plevelov. Podsevek bele detelje je v primerih združene setve, tudi ko je bilo opravljeno pletje, negativno vplival na pridelek pora. Poznejši datum setve podsevka bele detelje zmanjša njegovo kompeticijo z porom. V primerih, ko pletje ni bilo opravljeno, so belo deteljo prerasli pleveli in je bil pridelek pora zelo majhen. V poskusu sta bila uporabljena dva kultivarja, med katerimi ni bilo statistično značilnih razlik v pridelku pora.
Ključne besede: por / podsev / bela detelja / ekološka pridelava
Objavljeno: 05.10.2015; Ogledov: 892; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (541,34 KB)

84.
Vpliv pridelovalnih sistemov na senzorične lastnosti solate (Lactuca sativa L.)
Petra Fras, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo preučevali senzorične lastnosti dveh sort solate ('Comice' in 'Leda') iz različnih pridelovalnih sistemov (konvencionalni, integrirani, ekološki in biodinamični) na podlagi hedonskega preizkusa. Solata je bila pridelana v letu 2015 v dolgoletnem poljskem poskusu na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor (UKC). preizkuševalci so na 10 cm dolgi daljici z označenima koncema (z obrazi od »zelo mi ne ugaja« do »zelo mi ugaja«) ocenjevali barvo, obliko listov, hrustljavost, okus, sočnost in skupni vtis vzorcev solate. Rezultati so pokazali, da ima preizkuševalec statistično značilen vpliv na ocenjevane parametre, da pridelovalni sistemi ne vplivajo na ocenjevane parametre in da sorta statistično vpliva na barvo, obliko in skupni vtis. Sorta 'Comice' ima pri ocenjevanih parametrih, kot so barva, oblika in skupni vtis značilno boljše ocene v primerjavi s sorto 'Leda'.
Ključne besede: pridelovalni sistemi, solata, senzorične lastnosti
Objavljeno: 28.09.2015; Ogledov: 919; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

85.
MOŽNOST PREUSMERITVE KMETIJ NA VODOVARSTVENEM OBMOČJU APAŠKEGA POLJA V EKOLOŠKO KMETOVANJE
Primož Pukšič, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Pri kmetovalcih, ki kmetujejo na vodovarstvenem območju Apaškega polja, smo proučevali, ali obstaja možnost preusmeritve v ekološko kmetijstvo. Ekološko kmetijstvo bi bilo primerno za Apaško polje, ker gre za notranje vodovarstveno območje in Apaška kotlina je znana po tem, da je kmetijsko zelo intenzivna. Anketo smo pripravili za dve skupini kmetovalcev in primerjali odgovore ter pogledali odstopanja. Prvo anketo so izpolnili kmetovalci, ki imajo zemljišča na najožjem vodovarstvenem območju, drugo pa tisti, ki imajo zemljišča na širšem vodovarstvenem območju. Ob pregledu obširne literature smo preučili, da je v tujini, predvsem v Nemčiji, dosti bolje poskrbljeno za zaščito podtalnice, kjer je ekološko kmetijstvo na najožjih vodovarstvenih območjih stalna praksa. Rezultati naše raziskave so pokazali, da kmetovalci na nobenem območju niso zainteresirani za preusmeritev svojih kmetij v ekološko kmetovanje. Glavni razlog predstavlja prepoved uporabe dušikovih mineralnih gnojil v ekološki pridelavi in pričakovanje manjših pridelkov.
Ključne besede: ekološko kmetovanje, vodovarstveno območje, mineralna dušikova gnojila, podtalnica
Objavljeno: 18.12.2015; Ogledov: 926; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

86.
AGRONOMSKI IN FIZIOLOŠKI PARAMETRI PRIDELKA GLAVNIH POLJŠČIN V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIH OB UPORABI EKSTRAKTA Ascophyllum nodosum (L.) Le Jolis
Maja Turinek, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Različni pridelovalni sistemi vplivajo na rast in razvoj glavnih poljščin, vendar so vplivi sredstev za nego in krepitev rastlin manj znani. V doktorski disertaciji je na osnovi triletnega poljskega poskusa (v Lenartu od 2009 do 2012) proučen vpliv pridelovalnih sistemov (INT – integrirani, EKO – ekološki, BD – biološko dinamični) ob uporabi izvlečka iz rjavih morskih alg (Asophyllum nodosum L.) na agronomske in fiziološke parametre oljne ogrščice (Brassica napus L.), pšenice (Triticum aestivum L.) in koruze (Zea mays L.). Analize temeljijo na rastlinah, pridelanih v split-plot latinskem bloku in randomiziranem naključnem lončnem poskusu. Pridelovalni sistemi in tretiranje z rjavimi algami nimajo signifikantnega vpliva na višino pridelka, hektolitrsko maso in vsebnost vlage ter ne spreminjajo lastnosti tal. Pridelovalni sistemi signifikantno vplivajo na 7 od 17 kakovostnih parametrov oljne ogrščice, pri čemer so signifikantno večje vrednosti odstotka olja in oleinske maščobne kisline v EKO in BD v primerjavi z INT vzorci. Smrtnost koruznega žužka (Sitophilus zeamais Motschulsky) je za 31 % večja na EKO pšenici v primerjavi z INT; primerjalno se je zmanjšalo število potomcev za 61 % v EKO pridelani pšenici. Pšenično zrnje iz BD in kontrolnega pridelovalnega sistema je za 10 % bolj privlačno za koruzne žužke kot zrnje iz INT. Uporaba rjavih alg pri rastlinah oljne ogrščice kratkoročno povečuje vsebnost glutationa (GSH) (15 %), klorofila b (27 %), luteina (26 %) in zniža odstotek glutation disulfida (% GSSG) za 34 %. Predhodni nanos izvlečka iz rjavih alg ob sušnem stresu ugodno vpliva na antioksidativno sposobnost oljne ogrščice, ki se v kasnejših terminih kaže s povišano aktivnostjo glutation reduktaze (GR), večjo vsebnostjo cisteina, klorofila a, pigmentov ksantofilnega cikla, α- in γ-tokoferola. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da uporaba rjavih alg neglede na pridelovalni sistem ne vpliva dolgoročno na tvorbo pridelka, vpliva pa kratkoročno na nekatere fiziološke parametre. Sklepamo lahko, da se skladiščni škodljivci glede na pridelek iz različnih pridelovalnih sistemov različno obnašajo in reproducirajo.
Ključne besede: ekološko kmetovanje, oljna ogrščica, pšenica, koruza, koruzni žužek, Slovenija
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 1392; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

87.
OKOLJSKI ODTIS POLJŠČIN IN ZELENJAVE V ODVISNOSTI OD NAČINA KMETIJSKE PRIDELAVE
Tjaša Vukmanič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Človeštvo s svojimi potrebami nenehno vpliva na okolje, kar se odraža pri podnebnih spremembah. Kmetijstvo kot osnovna človekova dejavnost prispeva 10–12 % vseh emisij toplogrednih plinov antropogenega izvora. Okoljski odtis je eden izmed načinov vrednotenja negativnih vplivov na okolje in je kot orodje uporabljen tudi v magistrskem delu, pri čemer smo ovrednotili različne pridelovalne sisteme – konvencionalni (KONV), integrirani (INT), ekološki (EKO), biodinamični (BD) in kontrola (K) ter različne kulturne rastline. Analiziranih je devet različnih poljščin in zelenjadnic, pridelanih v okviru trajnostnega poskusa od leta 2011 do 2015. Pri tem je v programu SPIonWeb ovrednoten okoljski odtis pridelave posamezne poljščine in zelenjadnice (Atot) ter indeks okoljske učinkovitosti pridelka (EEI). Rezultati kažejo, da imajo alternativni pridelovalni sistemi (EKO in BD) manjši Atot pri pridelavi pšenice, pire, oljnih buč, soje, koruze, stročjega fižola, paprike in paradižnika. EEI izbranih rastlinskih vrst ni nujno manjši v alternativnih pridelovalnih sistemih, saj je izračun odvisen od okoljskega odtisa pridelave Atot kot tudi od količine pridelka. EEI pridelka je v EKO, BD in K lahko manjši v primerjavi z intenzivnima pridelovalnima sistemoma, kljub manjšemu pridelku. To je posledica prepovedi vnosa hitro topnih mineralnih gnojil, herbicidov in sintetičnih pesticidov, ki doprinesejo k večjemu okoljskemu odtisu pridelave. Takšno situacijo lahko opazimo pri pšenici, piri, koruzi, delno pri bučah, soji, paradižniku, solati. V prihodnosti bo potrebno nameniti veliko pozornosti načinom, kako se najbolje prilagoditi podnebnim spremembam v kmetijstvu, ter izboljšavam pridelovalnih tehnik za zmanjševanje negativnih vplivov v prihodnje.
Ključne besede: okoljski odtis, LCA, SPI®, pridelovalni načini, trajnostno kmetijstvo
Objavljeno: 08.07.2016; Ogledov: 716; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

88.
POTROŠNIKI IN GENSKO SPREMENJENA HRANA
Špela Sonjak, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Proučen je bil odnos potrošnikov (N = 730) do gensko spremenjene hrane (GSH), predstavljen pojem biotehnologije in genskega inženiringa, gensko spremenjenih organizmov (GSO), rastlin (GSR) in živali ter analiziran odnos potrošnikov do njih. Opravljena je bila anketa med 730 potrošniki iz celotne Slovenije, glede odnosa do GSO. Rezultati ankete so pokazali, da so potrošniki v glavnem seznanjeni s pojmom GSO in GSH, vendar menijo, da javnost o tem ni dovolj informirana. Večina anketiranih (75 %) je mnenja, da uživanje GSO ni varno in da bi morala biti označena tudi živila pridelana od živali, ki so bile krmljene z GS krmo (80 %), prav tako nasprotujejo tudi gojenju GSR v Sloveniji (82 %). Izkazalo se je tudi, da anketiranci poznajo le polovico označb, ki se pojavljajo na izdelkih ter da niso seznanjeni z dejstvom, da »ekološko« hkrati pomeni, da je živilo pridelano in proizvedeno brez genske tehnike (63 %).
Ključne besede: gensko spremenjeni organizmi (GSO), gensko spremenjena hrana (GSH), potrošniki, označevanje »brez GSO«, Slovenija
Objavljeno: 22.07.2016; Ogledov: 734; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

89.
ANALITIČNE IN SENZORIČNE LASTNOSTI RAZLIČNIH KOMERCIALNO MANJ PRIDELOVALNIH – “HEIRLOOM” SORT PARADIŽNIKA
Simon Janžekovič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Za sorte paradižnika, ki so komericonalno manj zanimive in za ohranitev odvisne od posameznikov, se uporablja izraz "heirloom". Z uvajanjem hibridov v pridelavo so šle "heirloom" sorte nekoliko v pozabo, zaradi zanimivih barv in oblik pa postajajo ponovno aktualne. Namen poskusa, postavljenega leta 2014 na UKC Pohorski dvor, je ovrednotiti vpliv kultivarja na rast, razvoj, produktivnost, analitično, zunanjo in senzorično kakovost ter pojavnost paradižnikove plesni. V poskus smo vključili kultivarje: 'White Oxheart', 'Goldfisch', 'Super Snow White', 'Aunt Ruby's German Green', 'Orange Banana', 'OSU Blue', 'Striped Cavern' in hibrid 'Optima F1'. Rezultati kažejo, da nekatere lastnosti sort vplivajo na slabšo uvrstitev pridelka v kakovostne razrede (neizenačenost, zeleni ovratnik, pokanje plodov). Kljub pričakovano večji rodnosti hibrida so nekatere "herloom" sorte statistično primerljive s hibridom (skupni 26,9 in tržni pridelek 20,2 t/ha). Tako je s hibridom primerljiv skupni pridelek pri sorti 'Aunt Ruby's German Green' (25,7 t/ha) in tržni pridelek pri sortah 'Aunt Ruby's German Green' ter 'Goldfisch' (19, 2 t/ha). V primerjavi s hibridom imajo sorte 'Goldfisch', 'Super Snow White', 'Orange Banana' in 'Aunt Ruby's German Green' višjo vsebnost suhe snovi. Sorta 'OSU Blue' je na paradižnikovo plesen zelo občutljiva, ostale sorte so primerljive s hibridom. Kultivar značilno vpliva na ocene všečnosti senzorično ocenjevanih "heirloom" sort 'Goldfisch', 'Orange Banana' in 'Super Snow White'.
Ključne besede: paradižnik, heirloom sorte, pridelek, kakovost, Phytophthora infestans
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 750; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

90.
VPLIV PRIDELOVALNIH SISTEMOV NA PRIDELEK IN MORFOLOŠKE LASTNOSTI DVEH SORT SOLATE
Patricija Frešer, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Različni pridelovalni sistemi (PS) so lahko odločilen dejavnik za rast in razvoj zelenjadnic ter njihovo vključevanje v pridelavo. V okviru trajnostnega poljskega poskusa na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor, ki poteka že od leta 2007, smo v letu 2015 primerjali pridelek in morfološke lastnosti dveh sort solate v ekološki (EKO), biodinamični (BD), konvencionalni (KONV), integrirani (IP) kmetijski pridelavi ter v kontrolnem obravnavanju (K). Statistično značilno vpliva PS na skupni pridelek (najmanj K (19,92 t ha^(-1)) in največ BD (33,46 t ha^(-1))) in na tržni pridelek (najmanj K (13,94 t ha^(-1)), največ BD (27,40 t ha^(-1))). Med proučevanima sortama ('Comice' in 'Leda') v pridelkih ni statistično značilnih razlik. PS ne vpliva značilno na tržno maso rozet solate in na višino rozete. Višina rozete se statistično značilno razlikuje med sortama. PS statistično značilno vpliva na obseg solate (najmanj K (47cm), največ BD (57 cm)). Med sortama pa ni statistično značilnega vpliva. PS statistično značilno vpliva na premer rozet solate (najmanj K (18cm), največ BD (23 cm)), prav tako so statistično značilne razlike med sortama. PS je statistično značilno vplival na skupno maso rozete (najmanj K (193 g), največ BD (303 g), med sortama pa ni statistično značilnih razlik. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da je v okviru EKO in BD pridelave možno doseči primerljive rezultate kot pri KONV in IP pridelavi.
Ključne besede: solata, pridelovalni sistemi, pridelek, morfološke lastnosti
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 755; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici