| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 120
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
91.
Preusmeritveni načrt manjše pretežno poljedelske konvencionalne kmetije v ekološko
Gašper Žerjal, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V Sloveniji in drugih državah Evropske unije je opazen trend rasti ekoloških kmetij in povpraševanja po ekoloških pridelkih. Kmetije se za preusmeritev v ekološko kmetijstvo odločajo iz ekonomskih, okoljskih ali svetovnonazorskih razlogov ob predpostavki, da preusmeritev podpirajo tudi družbeno politične okoliščine. Za manjšo (6,64 ha) pretežno poljedelsko konvencionalno kmetijo iz severovzhodne Slovenije je izdelan preusmeritveni načrt. Na podlagi metode kalkulacij skupnih stroškov je razvit simulacijski model, s katerim lahko s pomočjo ekonomskih parametrov ocenjujemo upravičenost preusmeritve v ekološko pridelavo. Kalkulacije so izdelane za tri obdobja: konvencionalno, preusmeritev in obdobje po preusmeritvi, ko je dosežen ekološki status pridelkov. Izhodišče za kalkulacije je konvencionalna pridelava v letu 2015, temu sledita dve leti preusmeritvenega obdobja s potrebnimi spremembami, s katerimi postane način pridelave skladen z ekološkimi predpisi. Finančni rezultat konvencionalne pridelave je izračunan z obračunskimi kalkulacijami in znaša 837 €. Na podlagi planskih kalkulacij je v obdobju preusmeritve predviden finančni rezultat 3.343 €, po preusmeritvi v ekološko kmetijstvo pa 9.075 €. V SWOT analizi so predstavljeni pozitivni in negativni dejavniki, ki lahko vplivajo na sprejemanje odločitve za preusmeritev in druge načrtovane spremembe na kmetiji. Zaključujemo, da je pridelava z ekonomskega vidika upravičena v vseh treh obdobjih, je pa finančni rezultat v primerjavi s konvencionalno pridelavo že v preusmeritvi večji za 4x in celo za 10x po doseženem statusu ekološki. Navkljub odličnim ekonomskim kazalcem bo tudi v tem primeru za morebitno preusmeritev odločilen splet več dejavnikov.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, preusmeritveni načrt, ekonomika, kalkulacije
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 1274; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (860,42 KB)

92.
Vpliv načina pridelave na pridelek in kakovost paradižnika
Tine Sušek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Na pridelek in kakovost paradižnika, v svetovnem merilu najpomembnejše zelenjadnice, imajo lahko pridelovalni sistemi (PS) odločilen vpliv. Poljski poskus je bil izveden leta 2015 na trajnostnem poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli, kjer je bil proučevan vpliv PS (ekološki, biodinamični, integrirani in konvencionalni) na pridelek in kakovost (vsebnost sladkorja, C-vitamina, nitratov in nitritov) dveh kultivarjev ('Jani' in 'Amaneta F1') paradižnika. Vsako obravnavanje je bilo oskrbovano skladno z zahtevami za določen PS in dobro kmetijsko prakso. Najvišja skupna masa pridelka je v konvencionalnem (56,71 t ha-1) in biodinamičnem (53,98 t ha-1) PS, v tržnem pridelku se pridelki med konvencionalnim (37,58 t ha-1), biodinamičnim (36,77 t ha-1), integriranim (31,43 t ha-1) in ekološkim (27,13 t ha-1) PS ne razlikujejo. Najvišja vsebnost sladkorja je v biodinamičnem (4,92 oBx) in ekološkem (4,88 oBx) PS. Najnižja vsebnost nitratov je v ekološkem (42,67 mg kg-1) ter v integriranem (44,33 mg kg-1) PS. Med kultivarjema je razlika v skupni in tržni masi pridelka, v vsebnosti sladkorja ter C-vitamina v prid kultivarja 'Amaneta F1', ki hkrati kopiči manj nitratov od kultivarja 'Jani'. Potrjeni vplivi PS na proučevane parametre so lahko dobra osnova za odločitev, kateri PS bo izbran za pridelavo paradižnika, pri čemer imajo glede kakovosti prednost manj intenzivni PS.
Ključne besede: paradižnik, način pridelave, pridelek, kakovost
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 690; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (933,60 KB)

93.
MOŽNOSTI PREUSMERITVE V EKOLOŠKO PRIDELAVO NA MAJHNI ZELENJADARSKI KMETIJI
Sonja Sreš, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Vse več potrošnikov išče ekološko pridelano zelenjavo, ki jo lahko po preusmeritvi ponudijo zelenjadarske kmetije, trenutno še vključene v shemo integrirane pridelave. Preusmeritveni načrt je lahko podlaga za odločitev o spremembi načina kmetijske pridelave. V ta namen je zgrajen tehnološko-ekonomski simulacijski model za analizirano majhno zelenjadarsko kmetijo v Podravju. Na podlagi metode kalkulacij skupnih stroškov in na podlagi ekonomskih parametrov ocenjujemo upravičenost preusmeritve. Ekonomika preusmeritve je ocenjena za integrirano pridelavo, obdobje preusmeritve in za ekološko pridelovanje, za pridelavo na prostem in v zaščitenih prostorih ter za posamezne zelenjadnice, ki si sledijo glede na predvideni kolobar. Vhodni podatki za posamezno tehnološko karto so pridobljeni neposredno na proučevani kmetiji, iz prakse in v strokovni literaturi. Model kalkulacij skupnih stroškov za zelenjadnice vključuje sklope: poraba semenskega materiala, poraba gnojil, poraba sredstev za varstvo rastlin, delovne ure, strojno delo in najete strojne usluge, ter splošni stroški (stroški kontrole, prispevkov, vode, elektrike). Finančni rezultat na nivoju kmetije se po preusmeritvi zviša (integrirano = 10.112,38 €, ekološko = 17.073,21). Zviša se tudi število delovnih ur, ki v ekološkem načinu kmetovanja zagotavljajo 1,8 PDM (integrirano = 0,62 PDM). Za analizirano kmetijo je predstavljena analiza SWOT, ki vključuje pozitivne in negativne dejavnike, ki vplivajo na odločitev za preusmeritev. Preusmeritev majhne zelenjadarske kmetije v ekološko kmetijstvo je ekonomsko upravičena, vendar je za preusmeritev ključnih več drugih dejavnikov (znanje, trg, interesi družinskih članov, pravna organiziranost kmetije), ki tudi vplivajo na odločitev o spremembi načina kmetovanja na kmetiji.
Ključne besede: preusmeritveni načrt, ekološko kmetijstvo, ekonomska analiza, zelenjadarska kmetija
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 698; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

94.
IZRAČUN PREHRANSKIH VREDNOSTI ŽIVIL V PONUDBI RAZLIČNIH EKOLOŠKIH KMETIJ
Alja Jug, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Ob bližajoči se spremembi na področju označevanja predpakiranih živil oziroma obvezni navedbi hranilnih vrednosti na njih je bila izvedena raziskava, v kateri smo izračunali hranilne vrednosti predpakiranih živil ekoloških kmetij Fajdiga, Morgan, Hiška zelišč in ekološke kmetije Radikon. Hranilne vrednosti, izračunane na podlagi receptur, ki so nam jih poslale kmetije, smo primerjali z vrednostmi živil, ki so dostopna na tržišču in podobna našim, ter preverili, ali so znotraj dovoljenih tolerančnih mej. Za izračune hranilne vrednosti smo uporabili splošno uveljavljene informacije o hranilnih vrednostih živil oziroma posameznih sestavin. Rezultati kažejo, da se odstopanja največkrat pojavijo pri energijski vrednosti in vsebnosti ogljikovih hidratov. Odstopanja, ki so presegla dovoljene tolerančne meje, so se pojavila pri marmeladah, paradižnikovi omaki, zeliščnem sirupu in pri kisli repi. Menimo, da do njih ne bi prišlo, če bi lahko živila med seboj primerjali tudi glede na recepture, in ne zgolj glede na sestavine. Pri sklopih živil, kot so kisi z aromami, oljčna olja z aromami ter oljke v olju in slanici, so bile dobljene razlike znotraj tolerančnih mej. Kmetije bodo z izračunanimi hranilnimi vrednostmi dopolnile obstoječe označbe na predpakiranih živilih.
Ključne besede: označevanje živil, hranilne vrednosti, predpakirana živila, ekološka živila
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 1012; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

95.
NOTRANJA KAKOVOST SOLATE V ODVISNOSTI OD KMETIJSKIH PRIDELOVALNIH SISTEMOV
Gregor Kukovič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Potrošniki dandanes dajejo vse večji poudarek na poreklo in način pridelave zelenjave. Zelenjava lokalnega porekla, pridelana na ekološki (EKO) ali biodinamični (BD) način, naj bi imela prednosti pred zelenjavo tujega porekla in pridelano na integrirani (IP) ali konvencionalni (KONV) način. V poljskem poskusu v letu 2015 je bil preverjen vpliv prej omenjenih različnih pridelovalnih sistemov in kontrolnega obravnavanja (KONT) na vsebnost določenih notranjih parametrov (nitratov, nitritov, vitamina C, sladkorjev in suhe snovi) pri dveh sortah solate ('Comice' in 'Leda') z analizami v laboratoriju in s hitrimi testi. Pri različnih pogojih skladiščenja so bile z dekompozicijskim testom preverjene razlike v skladiščni sposobnosti solate iz različnih pridelovalnih sistemov. Solata ekološkega in biodinamičnega izvora vsebuje večjo količino sladkorjev in vitamina C ter nižjo vsebnost nitratov in nitritov. Hitri testi so v primerjavi z laboratorijskimi analizami uporabna metoda za določanje vsebnosti nitratov in askorbinske kisline (vitamina C). Zaznan je bil trend višjih vsebnosti posameznih parametrov v sorti 'Comice'. Povprečne vsebnosti nitratov pri meritvah s hitrimi testi so znašale 229,92 mg/l, nitritov 2,45 mg/l, askorbinske kisline 85,16 mg/l in skupnih sladkorjev 2,31 oBrix. Vzorci sveže solate so imeli najvišjo vsebnost suhe snovi pri integrirani pridelavi (6,39 %), vzorci, hranjeni na sobni temperaturi, iz konvencionalne pridelave (3,52 %), pri vzorcih iz hladilnice pa iz integrirane (6,07 %). Izguba mase solate med skladiščenjem je bila najnižja pri vzorcih iz BD pridelovalnega sistema. Solato je na podlagi rezultatov na sobni temperaturi smiselno skladiščiti do največ enega tedna. Vsebnost vitamina C se je na sobni temperaturi povišala, v hladilnici pa zmanjšala. Uspeli smo potrditi, da vzorci EKO in BD izvora vsebujejo nižjo vsebnost nitratov in nitritov, medtem ko za ostale notranje parametre kot tudi za tržno kakovost nismo popolnoma potrdili prednosti teh dveh pridelovalnih sistemov.
Ključne besede: notranja kakovost, pridelovalni sistemi, solata, dekompozicijski testi
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 846; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

96.
OSTANKI PESTICIDOV V ZELENJAVI IN SADJU
Kristina Urbanč, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Država porekla, način kmetijske pridelave ter prisotnost ostankov pesticidov so vse pomembnejši kriteriji pri nakupu hrane, še posebej pri sveži zelenjavi in sadju. V letu 2015 smo preučevali vsebnost in količino ostankov pesticidov v zelenjavi in sadju v odvisnosti od načina pridelave na podlagi analiz na ostanke pesticidov znotraj integrirane in ekološke pridelave ter stanje na splošnem trgu Republike Slovenije. Analizirali smo ostanke pesticidov iz vzorcev solate iz trajnostnega poskusa na UKC Maribor v letu 2015, kjer so bili preučevani štirje pridelovalni sistemi (konvencionalni, integrirani, ekološki, biodinamični). Rezultati kažejo, da je vsebnost ostankov pesticidov v zelenjavi in sadju odvisna od načina pridelave in da zelenjava in sadje, pridelana v sklopu sheme kakovosti ekološka pridelava v Sloveniji, nista obremenjena z ostanki pesticidov. V vzorcih integrirane pridelave so najdeni ostanki pesticidov, vendar pa je v primerjavi z vzorci splošnega trga znotraj integrirane pridelave večje delež vzorcev brez ostanka pesticidov (82,7 % vzorcev zelenjave in 30,6 % vzorcev sadja). V prihodnosti bo potrebno več pozornosti nameniti spodbudi kmetov za vključenost v sheme kakovosti, poskrbeti za kratke verige oskrbe in ozaveščati ljudi o pomembnosti uživanja lokalno pridelane ekološke zelenjave in sadja za boljšo kakovost njihovega življenja.
Ključne besede: zelenjava, sadje, ostanki pesticidov, integrirana pridelava, ekološka pridelava, pridelovani sistem
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 922; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

97.
Ekološka živila v kuhinjah javnih zavodov na območju Savinjske regije
Nina Tamše, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Ekološko kmetijstvo in ekološka živila sta vse pomembnejša segmenta v svetovnem in evropskem prostoru, saj je dandanes vse več ozaveščenih potrošnikov, katerim ni več pomembna samo zunanja, ampak tudi notranja kakovost živil. Ključni porabniki hrane so javni zavodi. Otroke, bolnike in starostnike v Sloveniji uvrščamo med ogrožene skupine prebivalstva, za katere je predvidena posebna skrb za zdravo prehranjevanje. Za uspešno vključevanje ekoloških živil v javne zavode morajo biti izpolnjeni določeni pogoji v socialnem okolju. Na podlagi rešenih anketnih vprašalnikov (30 % od vseh javnih zavodov) analiza stanja v javnih zavodih Savinjske regije kaže, da organizatorji prehrane slabše poznajo določene označbe za ekološka živila, vendar pa dobro poznajo prednosti ekoloških živil. Prav tako spodbujajo vključevanje tovrstnih živil v prehrano njihovih uporabnikov, ampak jih pri tem ovirajo zunanji dejavniki: visoke cene ekoloških živil, pomanjkanje ponudnikov, dodatno birokratsko delo, preobremenjenost oziroma premajhno število odgovornih oseb, slaba finančna podpora itd. Samo dobra polovica anketirancev pozna zahtevo iz Zakona o zelenem javnem naročanju o obveznem 10 % deležu ekoloških živil. Kar 41 % javnih zavodov nabavlja živila izključno samo preko sistema javnega naročanja. Odgovorne osebe, ki odločajo o nabavi živil, v večji meri predstavljajo vodje kuhinje ali profesorji oziroma učitelji biologije/gospodinjstva (52 %), ki pa morajo pogosto za pripravo dokumentacije za objavo javnega naročila najeti zunanjo strokovno pomoč (59 %). V prihodnje predlagamo medsebojna sodelovanja, brezplačna izobraževanja in dodatno strokovno pomoč za vse osebe, ki se ukvarjajo s postopki javnega naročanja živil.
Ključne besede: ekološka živila, organizator prehrane, javni zavodi, zeleno javno naročanje, ekološke označbe
Objavljeno: 30.01.2017; Ogledov: 1416; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

98.
Ocena ekonomike pridelave in predelave na lastni kmetiji
Florjan Klavž, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Na lastni kmetiji je bila proučevana ekonomika ekološke kmetijske pridelave in predelave za leto 2014. S pomočjo simulacijskega modela so bili ocenjeni ekonomski indikatorji za vsako kmetijsko pridelavo. V modelu so na podlagi metodologije kalkulacij skupnih stroškov ocenjeni skupni stroški, skupni prihodki, lastna cena, koeficient ekonomičnosti in finančni rezultat. Slednji prikazuje (FR = 8.164,22 €) upravičenost kmetijske pridelave in predelave na analizirani kmetiji. Ocenjeni parametri so nadalje služili kot pomoč za finančno analizo investicije. Uporabljena je bila metoda »Cost – Benefit« CBA analiza. Izvedena je bila investicija v predelovalni obrat za razsek in predelavo mesa s skupno višino investicije 7.536,36 €. Ob predpostavki uspešne prodaje je bil ocenjen letni denarni tok (LDT = 3.095,73 €) in koeficient ekonomičnosti predelovalnega obrata (Ke = 1,43). Kot glavni finančni parameter je bila ocenjena neto sedanjo vrednost (NSV = 815,71 €); ob upoštevanju 5,5 % obrestne mere se investicija povrne v tretjem letu. Kot pomožni indikator je bila ocenjena interna stopnja donosnosti (ISD = 11,21 %). Zaključujemo, da je investiranje v obrat za razsek in predelavo mesa na vzorčni ekološki kmetiji finančno upravičeno.
Ključne besede: ekonomika, simulacijsko modeliranje, CBA analiza, ekološka kmetija, predelava mesa
Objavljeno: 28.02.2017; Ogledov: 712; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

99.
Pojav tobakovega resarja na poru v odvisnosti od načina pridelave
Jožica Glavač, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Ekološka pridelava zelenjave ni samo način pridelave, temveč zavzema širok spekter aktivnosti v kmetijstvu. Pravilni ukrepi pripomorejo h kakovostnejšim pridelkom ter obrambi pred škodljivci. Tako smo v letu 2013 v okviru mednarodnega projekta InterVeg izvedli poskus na polju na Univerzitetnem kmetijskem centru UKC Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru. Poskus je trajal skozi celo rastno obdobje pora, to je od aprila do oktobra. V tem obdobju smo izbrali dva različna termina nastavitve lepljivih modrih vab za lov resarjev. Prvi termin namestitve vab je bil 23. 8. 2013, drugi termin pa 4. 9. 2013. Namen raziskave je bil preučiti vpliv različnih načinov oskrbe tal na pojav tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.) na poru (Allium porrum L.), ki je bil glavni posevek. Uporabili smo dva kultivarja 'Hannibal' in 'Striker F1'. Vključenih je bilo pet obravnavanj: (i) por brez podsevka – okopan, (ii) por + pozna setev bele detelje – neopleto, (iii) por + rana setev bele detelje – opleto, (iv) por + pozna setev bele detelje – opleto in (v) por na tkani prekrivki. Pojav naleta resarjev smo spremljali v dveh različnih terminih. Statistično značilno najmanjše število ulovljenih resarjev na poru je bilo pri pozni setvi bele detelji na neopleti njivi. Z vidika termina namestitve vab, pa smo statistično značilno manjše število ulovljenih resarjev ugotovili v drugem terminu nastavitve vab.
Ključne besede: ekološka pridelava, por, združena setev, lov, tobakov resar
Objavljeno: 09.05.2017; Ogledov: 461; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

100.
Primerjava med permakulturnim, konvencionalnim in ekološkim vrtom
Suzana Vrbač, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V Sloveniji, pa tudi drugod po svetu, je opazna težnja, da bi vsako gospodinjstvo imelo svoj vrt, vedno večja pa je tudi želja po samooskrbi. Prav tako so ljudje vedno bolj osveščeni glede pomembnosti neoporečne hrane, vzgojene brez pesticidov in na čim bolj naraven način. Zato je bila v letu 2016 narejena diplomska naloga, katere namen je iz različnih aspektov, pomembnih za vsakega sodobnega vrtičkarja, ugotoviti, kakšen način vrtnarjenja je najbolj optimalen, da ima vrtičkar čim več koristi s čim manj negativnimi vplivi na okolje. Med tremi različnimi načini oskrbe vrta, in sicer permakulturnim, ekološkim ter konvencionalno oskrbovanim vrtom, je bila narejena primerjava skupne količine pridelkov posameznih zelenjadnic, števila plodov, velikosti rastlin, največje pojavnosti določenih bolezni in škodljivcev, populacija deževnikov ter analiza inputov in ocena tržne vrednosti. V poskusu smo želeli priti do rezultatov, kateri pridelovalni način privablja največ koristnih organizmov ter naredili primerjavo v populaciji deževnikov. Kot zaključek je iz vseh vloženih inputov (stroški za gnojila, škropiva, ure dela ...) ovrednotena in izračunana povprečna lastna cena pridelkov glede na način oskrbe vrta. Rezultati so pokazali, da je bilo v primerjavi s konvencionalnim vrtom na ekološkem 25,01 % manj pridelka, na permakulturnem pa 39,38 %. Pri analizi populacije deževnikov smo prišli do zaključka, da sta število srednjih deževnikov in skupna masa deževnikov odvisna od načina pridelave. Tako je število srednjih deževnikov na ekološkem vrtu (17,0/0,25 m2) in permakulturnem vrtu (17,5/0,25 m2) statistično enako in večje od števila deževnikov na konvencionalnem vrtu (12,0/0,25 m2 ). Pri izračunu tržne vrednosti smo prišli do rezultatov, da je najoptimalnejši ekološki vrt s skupnimi stroški 348,8 € letno. Rezultati poskusa, narejenega v letu 2016, lahko vrtičkarjem pomagajo pri lažji odločitvi, za kateri pridelovalni sistem se bodo odločili.
Ključne besede: vrt, ekološko, konvencionalno, permakulturno
Objavljeno: 10.05.2017; Ogledov: 411; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici