| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 120
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv oskrbe z dušikom na rast endivije, radiča in kitajskega kapusa
Mojca Kosar, 2009, diplomsko delo

Opis: V poljskih mikroposkusih v letu 2000 in 2001 je bil v Mihovcah na Dravskem polju preučevan vpliv dodanega dušika (0, 60, 120, 180, 240, Nmin in 1000 kg ha-1 (140 kg N ha-1) ENTEC perfekt) na morfološke razlike, pridelek in vsebnost dušika v pridelku pri endiviji sorte Ciarda in radiču sorte Indigo ter v letu 2000 kitajskega kapusa sorte Pe-tsai. Poskusi so bili postavljeni s sedmimi obravnavanji v štirih ponovitvah. Dodani dušik pri endiviji in kitajskem kapusu nima statistično značilnega vpliva na proučevane lastnosti. Pri radiču pa ima statistično značilen vpliv na višino rastline in količino nitratnega dušika v rastlinskem soku. V tržnem pridelku so bile med letoma statistično značilne razlike pri endiviji (v letu 2000 med 19.079 kg ha-1 in 33.182 kg ha-1 ter v letu 2001 med 10.377 kg ha-1 in 15.841 kg ha-1) in radiču (v letu 2000 med 3.364 kg ha-1 in 6.698 kg ha-1 ter v letu 2001 med 1.361 kg ha-1 in 1.928 kg ha-1).
Ključne besede: endivija, radič, kitajski kapus, gnojenje, dušik, Nmin, ENTEC, pridelek, morfološke značilnosti
Objavljeno: 06.04.2009; Ogledov: 2643; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (989,15 KB)

2.
Rast in pridelek zelenjadnic v združeni setvi
Marko Žuljan, 2009, magistrsko delo

Opis: IZVLEČEK V letih 2007 in 2008 smo na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru v Sloveniji izvedli ekološki poljski poskus združene setve zelenjadnic, s katerim smo proučili vpliv šestih zelenjadnic na pridelek belega zelja (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC.). Zelje kot osnovni posevek je bilo posajeno skupaj z zelenjadnicami: glavnato solato (Lactuca sativa L. var. capitata DC.), nizkim fižolom (Phaseolus vulgaris L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. rubra L.), paradižnikom (Lycopersicum esculentum Mill.), porom (Allium porrum L.) in zeleno (Apium graveolens L.). Zelenjadnice so bile posajene v istem časovnem terminu kot zelje po aditivnem vzorcu združene setve na sredini medvrstnih prostorov zelja. Vse zelenjadnice so bile posajene tudi kot samostojni posevki. Statistična zasnova poskusa je bila naključni blok sistem s štirimi ponovitvami. Izračunali smo nekatere kazalce učinkovitosti izrabe pridelovalne površine, časa pridelave, tekmovalnosti vrst in prihodka združene setve. Statistično značilno najvišji pridelek zelja v združeni setvi je bil dosežen pri združeni setvi z rdečo peso in solato, medtem ko je bil najnižji pridelek dosežen v združeni setvi s paradižnikom. Paradižnik je imel največjo tekmovalno moč proti zelju, medtem ko je rdeča pesa pozitivno vplivala na produktivnost zelja. Vrednosti količnika ekvivalenta tal (LER) so bile višje od 1,0 pri vseh obravnavanjih združene setve. Najvišja vrednost LER (1,45) je bila dosežena pri združeni setvi zelja in paradižnika ter najmanjša pri združeni setvi zelja in fižola ter zelja in pora (1,19). Kazalci učinkovitosti izrabe pridelovalne površine in časa pridelave so pokazali prednost večine obravnavanj združene setve v primerjavi s samostojnimi posevki. Kazalec relativne skupne vrednosti (RVT) je pri pridelavi zelja in paradižnika ter zelja in solate v združeni setvi pokazal višji prihodek v primerjavi s prihodkom pridelave paradižnika in solate kot samostojna posevka. Rezultati raziskave so pokazali, da združena setev zelja s preučevanimi zelenjadnicami lahko poveča produktivnost, učinkovitost izrabe pridelovalne površine, časa in prihodka pridelave v primerjavi s samostojnimi posevki.
Ključne besede: Ključne besede: zelje, združena setev, količnik ekvivalenta tal (LER), kazalec relativne skupne vrednosti (RVT), ekološko kmetovanje
Objavljeno: 04.05.2009; Ogledov: 3835; Prenosov: 535
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

3.
Senzorične lastnosti zelja in rdeče pese v odvisnosti od načina kmetijske pridelave
Nadja Mikola, 2009, diplomsko delo

Opis: Proučili smo senzorične lastnosti pri zelju in rdeči pesi, ki sta bili poleg kontrolnega vzorca pridelana še na konvencionalni, ekološki, integriran in biodinamičen način. Naključno izbrani ocenjevalci so na podlagi 9-stopenjske hedonske lestvice ocenjevali všečnost vzorcev. Proučevani parametri so bili barva, vonj,.okus ter splošni vtis.
Ključne besede: načini kmetijske pridelave, kakovost hrane, senzorične lastnosti hrane
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 2369; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (600,84 KB)

4.
Gnojenje solatnih kumar (Cucumis sativus L.) z organskimi gnojili v ekološki pridelavi
Lidija Cafuta, 2009, diplomsko delo

Opis: V letu 2004 je bil na UKC Pohorski dvor v okviru projekta CRP Ekološka pridelava zelenjave V4-0104, zastavljen poljski poskus s solatnimi kumari. Obsegal je 9 gnojilnih obravnavanj (1 Agrovit, 2 konrtola-negnojeno, 3 Bisol, 4 Biogrena, 5 guano, 6 tostirana soja, 7 sončnične tropine, 8 bučne pogače, 9 Bio organik) in štiri ponovitve. Preučevan je bil vpliv različnih organskih gnojil, ki so dovoljena v ekološkem kmetijsvtu, na skupni in tržni pridelek solatnih kumar,morfološke lastnosti (dolžina, širina in masa ploda), vsebnost suhe snovi in dušika v suhi snovi, vsebnost nitatov in vitamina C v rastlinskem soku ter na ostanek dušika v tleh po spravilu.Količina dodanega dušikovega gnojila je temeljila na izračunu oz. razliki ciljne vrednosti zelenjadnice ter trenutnega stanja dušika v tleh, ki ga je pokazala Nmin analiza.
Ključne besede: solatne kumare, organsko gnojilo, pridelek, morgološke lastnosti, suha snov, nitrat in vitamin C, ekološko kmetijsvto
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 3514; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

5.
Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L. var. cepa)
Dejan Jakob, 2009, diplomsko delo

Opis: V letih 2006 in 2007 je bil v Lipovcih v Prekmurju izveden mikroposkus z dvanajstimi gnojilnimi obravnavanji z dušikom (N) dodanem z gnojiloma KAN in ENTEC na čebuli hibrida Daytona F1. Odmerki so bili 0, 60, 120, 240 kg N ha-1 ter odmerek določen na podlagi Nmin analize tal. Dodani dušik je statistično značilno vplival na tržni pridelek čebule, med posameznimi odmerki N pa ni bilo razlik (pridelek je dosegal 30,4 do 34,6 t ha-1). Pri morfoloških lastnostih je bila največja širina čebule dosežena pri obravnavanju, kjer je bilo dodanih 120 kg N ha-1. Na skladiščno sposobnost dodana količina dušika ni vplivala, značilen je bil vpliv oblike dodanega mineralnega dušika. Ob uporabi gnojila ENTEC je za 3,6 % manj propadle čebule kot pri gnojilu KAN. Ostanki Nmin v tleh so v prvem letu pri KAN-u povprečno znesli 164,8 kg N ha-1 in pri ENTEC-u 134,3 kg N ha-1 v drugem letu pa pri KAN-u 79,5 kg N ha-1 in pri ENTEC-u 98,8 kg N ha-1.
Ključne besede: čebula, gnojenje, dušik, ostanek Nmin, pridelek
Objavljeno: 29.07.2009; Ogledov: 2587; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

6.
VPLIV GNOJENJA Z RAZLIČNIMI DUŠIKOVIMI GNOJILI NA PRIDELEK IN LASTNOSTI PLODOV PAPRIKE (Capsicum annuum L. convar. grossum)
Urban Antolin, 2009, diplomsko delo

Opis: V letih 2005 in 2006 je bil v Prekmurju izveden poljski poskus s papriko z desetimi gnojilnimi obravnavanji (1 Entec-26 1X, 2 Entec-26 2X, 3 KAN 1X, 4 KAN 2X, 5 Biosol, 6 Biopost, 7 Bioorganik, 8 bučne pogače, 9 krmni grah, 10 kontrola). Proučevan je bil vpliv različnih organskih in mineralnih gnojil, na pridelek, višino rastlin, lastnosti plodov paprike, vsebnost suhe snovi, vitamina C in nitratov v plodovih ter gibanje količine mineralnega dušika v tleh po spravilu pridelka. Deljenje odmerka in vrsta mineralnega gnojila nista statistično značilno vplivala na komponente pridelka, višino rastlin in morfološke lastnosti paprike. Statistično značilne razlike v skupnem pridelku povprečja let 2005 in 2006 so nastale pri uporabi KAN-a (76,53 t/ha) in pri uporabi Bioorganika (66,03 t/ha) in Bioposta (50,44 t/ha). Med ostalimi uporabljenimi mineralnimi in organskimi gnojili ni bilo statističnih razlik. Enkratni odmerek dodanega dušika z mineralnimi in organskimi gnojili (v letu 2005 92 kg N/ha in v letu 2006 159 kg N/ha) ni vplival na povečanje ostanka mineralnega dušika v tleh po spravilu paprike. Pri vitaminu C je bila izmerjena najvišja vrednost 2260 mg/l pri uporabi KAN-a in izmed organskih gnojil pri uporabi krmnega graha 1310 mg/l.
Ključne besede: paprika, gnojenje, organska gnojila, pridelek, dušik
Objavljeno: 16.10.2009; Ogledov: 3760; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

7.
VPLIV ZDRUŽENIH SETEV NA POJAV NEKATERIH ŠKODLJIVCEV V EKOLOŠKI PRIDELAVI ZELJA
Nika Weber, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj preučevanja je primerjava naleta škodljivcev glede na različne združene posevke z belim zeljem (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC). Posajena je vsaka vrsta kot samostojni posevek in v združeni setvi, zelje v kombinaciji s fižolom (Phaseolus vulgaris L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. Rubra L.), paradižnikom (Lycopersicum esculentum Mill.), porom (Allium porrum L.), zeleno (Apium graveolens L.) in solato (Lactuca sativa L. var. capitata DC). Velikost populacij škodljivcev smo ugotavljali s pomočjo ulova na rumene in modre lepljive plošče. Po raziskavi se je pokazal značilen vpliv na zmanjšan nalet škodljivcev v združeni setvi zelja in zelene ter zelja in fižola, na sam nalet škodljivcev pa je vplival tudi termin opazovanja velikosti populacij. Na zmanjšan nalet tobakovega resarja (Thrips tabaci Lindeman) sta ugodno vplivala zelena in fižol (p < 0,01), vendar ne v vseh obravnavanih terminih enako. Na nalet hržice (Contarinia nasturtii L.) se je pokazal značilen vpliv v četrtem terminu (20. 08. 2008), na nalet kapusovega molja (Plutella xylostella L.) pa v prvem terminu (18. 06. 2008). Na nalet kapusove muhe (Delia radicum L.) in kapusovega bolhača (Phyllotreta undulata L.) združena setev ni značilno vplivala (p > 0,05). Splošen nalet škodljivcev ulovljenih na modre in rumene lepljive plošče je bil statistično značilno (p < 0,05) manjši pri združenih posevkih (4,4 škodljivcev na parcelo) kot pri samostojnem posevku zelja (8,5 škodljivcev na parcelo).
Ključne besede: Ključne besede: združena setev, ekološka pridelava, zelje, nalet škodljivcev
Objavljeno: 21.10.2009; Ogledov: 2777; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

8.
Okoljski odtis nekaterih poljščin in zelenjadnic v različnih pridelovalnih sistemih
Maja Turinek, 2009, diplomsko delo

Opis: Intenzivno industrijsko kmetijstvo kot drugi največji onesnaževalec okolja je vedno bolj podvržen pritisku javnosti, ki zahteva trajnosten način kmetijske pridelave. Indikatorjev za oceno trajnosti pridelovalnega sistema (PS) kot celote ni. Cilj diplomskega dela je bil zasnova ter ocenitev orodja za vrednotenje trajnosti pridelave poljščin (pšenica, pira in oljne buče) in zelenjadnic (zelje in rdeča pesa) v štirih PS (konvencionalni — KON, integrirani — INT, ekološki — EKO in biološko dinamični — BD), s podatki poljskega poskusa na FKBV v sezoni 2008. Sustainable Process Index ® (SPI) za kmetijstvo preračuna okoljski odtis vseh direktnih in indirektnih porabljenih osnovnih sredstev tekom pridelave v m2. Analiza je pokazala, da so razlike med PS velike, delni rezultati okoljskega odtisa nakazujejo na mesta potrebna izboljšav tekom pridelave. Okojski odtis je bil pri vseh opazovanih kulturnih rastlinah največji v KON (skupno 3.005.108,9 m2) in najmanjši pri kontrolnem (642.906,2 m2), referenčnem PS. Največji okoljski odtis je imela pšenica v KON (792.646,8 m2) in najmanjši oljne buče v kontrolnem (113.334,7 m2) PS. Izračunan indeks okoljske učinkovitosti (okoljski odtis na enoto pridelka — kg) je trend SPI v večini potrdil. SPI je dobro in dostopno orodje za prikaz trajnosti in pomanjkljivosti PS tako za pridelovalce, javnost kot akterje politike.
Ključne besede: okoljski odtis, pridelovalni sistemi, pridelava poljščin, pridelava zelenjadnic, Sustainable Process index ® - SPI
Objavljeno: 20.10.2009; Ogledov: 2690; Prenosov: 375
.pdf Celotno besedilo (431,56 KB)

9.
STIMULATORJI RASTI V EKOLOŠKI PRIDELAVI KOLERABICE
Marjeta Škamlec, 2009, diplomsko delo

Opis: V letih 2006 in 2007 je bil na kolerabici v rastlinjaku in na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru preizkušen vpliv različnih stimulatorjev rasti (Agrovit, Coralit, HB 101, Vita). Pri vzgoji sadik so bili uporabljeni posamezni stimulatorji rasti in njihove kombinacije. S stimulatorjem rasti HB 101 je bilo pred setvijo tretirano seme, Agrovit je bil primešan substratu, Coralit je bil na rastline nanesen foliarno. Preizkušeni stimulatorji rasti so statistično značilno vplivali na nekatere morfološke lastnosti sadik (višino sadik, maso sadik, število listov in maso korenin) in na nekatere morfološke lastnosti rastlin kolerabice (položaj listov, višina rastline, širina rastline, masa rastline, dolžina kocena, število listov, premer in masa odebeljenega stebla) ter na skupni pridelek kolerabice. Vplivali so tudi na vsebnost vitamina C in nitratov v rastlinskem soku. Stimulator rasti Vita, ki je bil preizkušen na rastlinah na polju in je bil med rastno dobo na rastline apliciran foliarno, ni imel statistično značilnega vpliva na pridelek in morfološke lastnosti kolerabice. V prvem in drugem terminu vrednotenja sadik sta imela največji vpliv na rast in razvoj sadik stimulatorja rasti HB 101 in Agrovit ter njuna kombinacija. Največji vpliv na morfološke lastnosti rastlin na polju je imel stimulator rasti HB 101, v tem obravnavanju je bil prav tako dosežen najvišji tržni pridelek (11,3 t/ha) in najvišji skupni pridelek (14,4 t/ha).
Ključne besede: kolerabica, stimulatorji rasti, ekološka pridelava
Objavljeno: 05.11.2009; Ogledov: 2672; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

10.
VPLIV GNOJENJA Z ORGANSKIMI GNOJILI IN OBDELAVE TAL NA VSEBNOST MINERALNEGA DUŠIKA V TLEH V EKOLOŠKI PRIDELAVI JABLAN SORTE TOPAZ
Martina Robačer, 2009, magistrsko delo

Opis: V letu 2002 in 2003 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (UKC Pohorski dvor) v ekološko oskrbovanem nasadu jablan sorte Topaz z gostoto 4081 drevesi na hektar, v mladostnem obdobju, preiskušali vpliv gnojenja z organskimi gnojili (Compo guano, Maltaflor special, Agrovit in Biosol) na količino mineralnega dušika v različnih globinah tal. Hkrati smo preučili vpliv obdelave tal (obdelana tla in kombinirana obdelava) na mineralizacijo. Poskus je bil zasnovan v naključnih blokih, gnojenje je bil izvedeno v 1 m širokem pasu pod drevesi s 44 kg čistega dušika preračunano na hektar. V letu 2002 so bile pri zgodnji obdelavi tal (17. aprila) višje vrednosti mineralnega dušika v odvzetih vzorcih v maju 2002 kot pri kasnejši obdelavi, ki je bila opravljena 6. maja. V istem letu je bil močno izražen vpliv ekoloških faktorjev na nivo mineralnega dušika v tleh. Nadpovprečno visoke temperature in pomanjkanje padavin je povzročilo šibko mineralizacijo. Ob pojavu padavin, so se dvignile N-min vrednosti pri obeh načinih obdelave ter vseh uporabljenih gnojilih.
Ključne besede: N min, jablana, ekološka pridelava, organska gnojila
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 4139; Prenosov: 451
.pdf Celotno besedilo (806,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici