| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Reorganizacija toplotno ogrevalnega sistema v ACB Vransko
Martin Stožir, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi ocenjujemo ekonomsko upravičenost investicije v ogrevalni sistem na lesne sekance v ACB Vransko. Sedanji sistem ogrevanja temelji na utekočinjenjem naftnem plinu mešanice propan butan, ki je dražji energent in se pri vzdrževanju avtoceste s posekom dreves prideluje tudi lesna biomasa, ki se jo zavrže v naravo, ocenjujemo, da bi z zamenjavo obstoječega ogrevalnega sistema s sistemom na lesne sekance ustvarili bistvene prihranke. Poleg prihrankov ima takšna investicija tudi pozitivne učinke na okolje, saj je les CO2 nevtralen. Ker je neto sedanja vrednost investicije pozitivna, notranja stopnja pa donosa kar 107%, ocenjujemo, da je investicija ekonomsko upravičena. Zmanjšanje povprečnih letnih emisij CO2 smo ocenili na 62,6 ton oz. za 100%.
Ključne besede: alternativni ogrevalni sistem, lesni sekanci, ekonomska upravičenost investicije, ogrevanje na lesno biomaso, prenova ogrevalnega sistema
Objavljeno: 19.06.2015; Ogledov: 1168; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

2.
Integracija obnovljivih virov za večjo samooskrbo ACB Vransko
Martin Stožir, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Integracija obnovljivih virov za večjo samooskrbo ACB Vransko Podjetje DRAS d. d. se ukvarja z vzdrževanjem in obnovo avtocest in hitrih cest v Republiki Sloveniji. Prav tako pa ima v lasti tudi veliko nepremičnin, s katerimi mora gospodarno ravnati. Zaradi vse večjega pomena trajnostno delovanje v svetu se je tudi to netipično logistično podjetje odločilo podpreti projekte, ki temeljijo na obnovljivih virih energije. Nekateri tako naravnani projekti že potekajo znotraj podjetja, pa vendar bi si jih želeli še več. Z izdelavo te naloge raziskujemo možnosti za vpeljavo izkoriščanja sončne energije s pomočjo izgradnje sončnih elektrarn. Osredotočili smo se predvsem na že obstoječe objekte, ki se nahajajo v Avtocestni bazi Vransko. Le-te bi uporabili kot glavno izhodišče, saj bi jih s pomočjo strešnih konstrukcij opremili s solarnimi moduli. Pri tem pa ne smemo pozabiti na podjetje BISOL, ki je z nami delilo svoje strokovno znanje in veščine, ki so jih pridobili z večletnimi izkušnjami pri gradnji na tem področju. S pomočjo kakovostne izvedbe montažnih del bi tako pridobljeno električno energijo v prvi vrsti uporabili za samooskrbo naših potreb, morebitne nastale viške pa bi nato prodali v obstoječe omrežje. Prav tako pa bodo opravljeni nekateri izračuni o smotrnosti izgradnje takšne elektrarne. Vse tako nastale rešitve bodo podane s smernicami in usmeritvami podjetja. Torej, če povzamemo, se podjetje DARS d. d. zaveda vedno večje družbene odgovornosti do integracije trajnostnega delovanja v svojem okolju. S pomočjo inovativnih idej svojih zaposlenih preko projektne pisarne, zadolžene ravno za kasnejšo realizacijo, se le-te praktično uporabijo na terenu. Ključne besede: električni modul, sončna energija, obnovljivi viri, investicija, ACB Vransko, DARS d. d.
Ključne besede: Integracija obnovljivih virov za večjo samooskrbo ACB Vransko Podjetje DRAS d. d. se ukvarja z vzdrževanjem in obnovo avtocest in hitrih cest v Republiki Sloveniji. Prav tako pa ima v lasti tudi veliko nepremičnin, s katerimi mora gospodarno ravnati. Zaradi vse večjega pomena trajnostno delovanje v svetu se je tudi to netipično logistično podjetje odločilo podpreti projekte, ki temeljijo na obnovljivih virih energije. Nekateri tako naravnani projekti že potekajo znotraj podjetja, pa vendar bi si jih želeli še več. Z izdelavo te naloge raziskujemo možnosti za vpeljavo izkoriščanja sončne energije s pomočjo izgradnje sončnih elektrarn. Osredotočili smo se predvsem na že obstoječe objekte, ki se nahajajo v Avtocestni bazi Vransko. Le-te bi uporabili kot glavno izhodišče, saj bi jih s pomočjo strešnih konstrukcij opremili s solarnimi moduli. Pri tem pa ne smemo pozabiti na podjetje BISOL, ki je z nami delilo svoje strokovno znanje in veščine, ki so jih pridobili z večletnimi izkušnjami pri
Objavljeno: 24.05.2018; Ogledov: 273; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici