1. Prikaz primera hudega poteka pljučnice povzročene z virusom Varicella-Zoster, zdravljene z aciklovirjem in zunajtelesno membransko oksigenacijoLuka Varda, Metin Omerović, Barbara Kit, Franc Svenšek, Jure Fluher, Iva Cestar, Martin Marinšek, Andrej Markota, 2024, drugi znanstveni članki Ključne besede: Varicella-Zoster virus, pljučnica, zunajtelesna membranska oksigenacija, cor pulmonale, prikaz primera Objavljeno v DKUM: 30.07.2024; Ogledov: 147; Prenosov: 19 Celotno besedilo (234,12 KB) Gradivo ima več datotek! Več... Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
2. Factors of hospital mortality in men and women with ST-elevation myocardial infarction - an observational, retrospective, single centre studyMartin Marinšek, David Šuran, Andreja Sinkovič, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Purpose: There are well-known gender differences in mortality of patients with ST-elevation myocardial infarction (STEMI). Our purpose was to assess factors of hospital mortality separately for men and women with STEMI, which are less well known.
Patients and Methods: In 2018– 2019, 485 men and 214 women with STEMI underwent treatment with primary percutaneous coronary intervention (PCI). We retrospectively compared baseline characteristics, treatments and hospital complications between men and women, as well as between nonsurviving and surviving men and women with STEMI.
Results: Primary PCI was performed in 94% of men and 91.1% of women with STEMI, respectively. The in-hospital mortality was significantly higher in women than in men (14% vs 8%, p=0.019). Hospital mortality in both genders was associated significantly to older age, heart failure, prior resuscitation, acute kidney injury, to less likely performed and less successful primary PCI and additionally in men to hospital infection and in women to bleeding. In men and women ≥ 65 years, mortality was similar (13.3% vs 17.8%, p = 0.293).
Conclusion: Factors of hospital mortality were similar in men and women with STEMI, except bleeding was more likely observed in nonsurviving women and infection in nonsurviving men. Ključne besede: ST-elevation myocardial infarction, female sex, male sex, sex differences, hospital mortality, 30-day survival, 6-month survival Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 124; Prenosov: 14 Celotno besedilo (1,80 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. STEMI patients in the first and second waves of the COVID-19 pandemic in northeast Slovenia - a retrospective, single-center observational studyAndreja Sinkovič, Manja Kraševec, David Šuran, Martin Marinšek, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: The COVID-19 pandemic has affected the outcomes of ST-elevation myocardial infarction (STEMI) patients in most countries. We aimed to retrospectively assess the admissions, treatments, complications, and mortality of STEMI patients in the northeast of Slovenia during the first (March–May 2020) and second waves (October–December 2020) of the COVID-19 pandemic and to compare them with data from 2019 (March–October). Comparing 2019 and both waves of the COVID-19 pandemic, we observed nonsignificant differences in the number of STEMI admissions, baseline characteristics, use of primary percutaneous coronary intervention (PCI) within the first 3 (40.5%* vs. 38.7% vs. 25%*, *p = 0.074) or 6 h, TIMI III flow after primary PCI, and hospital complications, as well as significant increases in hospital heart failure (23.3% vs. 42%, p = 0.015) and mitral regurgitation in the second wave (10% vs. 26.9%, p = 0.008) of the pandemic and a nonsignificant increase in hospital mortality (8.9% vs. 9.4% vs. 13.6%) during both waves of the pandemic. We conclude that, due to the increased severity of the COVID-19 pandemic in the second wave, there were longer delays to primary PCI in STEMI patients, resulting in significantly increased hospital heart failure and non-significantly increased hospital mortality. Ključne besede: ST-elevation myocardial infarction, COVID-19, time delay, primary percutaneous coronary intervention, heart failure, mortality, pandemic Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 134; Prenosov: 16 Celotno besedilo (1,04 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. In-hospital bleeding occurring while treating ST-segment elevation myocardial infarction during the COVID-19 pandemic: STEMI during the COVID-19 pandemicMatej Kvartuh, Domen Lah, Martin Marinšek, David Šuran, Andreja Sinkovič, 2023, izvirni znanstveni članek Ključne besede: COVID-19 pandemic, ST-elevation myocardial infarction, bleeding, mortality, hospital complications Objavljeno v DKUM: 21.12.2023; Ogledov: 289; Prenosov: 13 Celotno besedilo (4,00 MB) Gradivo ima več datotek! Več... Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
6. Vpliv iducirane hipotermije ob nenadnem zastoju srcaFilip Bračko, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Inducirana oz. terapevtska hipotermija je nadzorovano znižanje telesne temperature v terapevtske namene in se priporoča kot standard pri zdravljenju pacientov v kritičnem stanju. Hipotermija izboljša preskrbo možganov z načinom zmanjšanja celičnega metabolizma in posledično zmanjšane potrebe po kisiku, kar daje pacientu boljše možnosti za pozitiven nevrološki izid zdravljenja. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv inducirane hipotermije na nevrološki izid pri pacientih po preživelem nenadnem zastoju srca.
Metode: Z namenom izdelave zaključnega dela smo v podatkovnih bazah PubMed, Science Direct in Cochrane Library poiskali raziskave, pri čemer smo si pomagali z iskalnim nizom in zastavljenimi omejitvami. Potek iskanja raziskav smo predstavili v PRISMA diagramu. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela.
Rezultati: Inducirana ali terapevtska hipotermija izboljša nevrološki izid in okrevanje pacientov, ne glede na to, ali gre za bolnišnični ali izvenbolnišnični srčni zastoj. Inducirana hipotermija prav tako ni povezana s povečanjem smrtnosti in pojavom neželenih stranskih učinkov.
Razprava in zaključek: Pacienti po preživelem nenadnem zastoju srca imajo s pomočjo moderne medicinske obravnave velike možnosti preživetja in izhoda z dobrim nevrološkim izidom zdravljenja. Inducirana hipotermija predstavlja način zdravljenja, ki bi moral postati standard v obravnavi akutno bolnega pacienta po preživelem zastoju srca, saj raziskave potrjujejo njeno učinkovitost. Ključne besede: hipotermija, srčni zastoj, zdravljenje, nevrološki izid Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 454; Prenosov: 94 Celotno besedilo (531,66 KB) |
7. Primerljivost vrednosti parametrov plinske analize arterijske krvi in plinske analize venske krvi pri kritično bolnem pacientuBožidar Bele, 2023, magistrsko delo Opis: Uvod: Plinska analiza arterijske krvi je temeljna diagnostična preiskava pri določanju pacientovega metabolnega, kardiovaskularnega in respiratornega stanja, pridobitev vzorca pa predstavlja za pacienta invaziven poseg. Novejši pristopi omogočajo določitev parametrov iz vzorca venske krvi. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti primerljivost vrednosti parametrov pH, HCO₃, pCO₂, pO₂, Na, K in Cl med parametri arterijske in venske krvi.
Metodologija: Izveden je bil pregled literature. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela z analizo in kompilacijo identificiranih virov. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, Cochrane Library, Web of Science in Wiley Online Library. Uporabljen je bil tudi iskalnik Google Scholar. Vključenim raziskavam je bila ocenjena kakovost, ugotovitve pa so bile sintetizirane.
Rezultati: Vključenih je bilo 22 raziskav. Venske vrednosti pH, HCO₃ in pCO₂ so primerljive z arterijskimi. Za te parametre se lahko uporablja venski vzorec krvi. Pri določanju Na, K in Cl je potrebna previdnost, saj parametri med seboj niso primerljivi. Odsvetuje se uporaba vzorca venske krvi za določitev vrednosti pO₂.
Razprava in zaključek: Vzorec arterijske krvi je primarna izbira za plinsko analizo krvi. Vzorec venske krvi je lahko uporabljen za parametre pH, HCO₃, in pCO₂, pri čemer je pri interpretaciji vrednosti ostalih parametrov potrebna previdnost. Ključne besede: plinska analiza krvi, vzorec arterijske krvi, vzorec venske krvi, pacient, primerljivost parametrov Objavljeno v DKUM: 10.08.2023; Ogledov: 726; Prenosov: 147 Celotno besedilo (1,11 MB) |
8. |
9. |
10. Učinkovitost mehanskega izvajanja stisov prsnega koša: sistematična analiza preglednih člankovŠpela Metličar, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Nenadni srčni zastoj je eden najpogostejših vzrokov smrti. Za preživetje je ključno izvajanje temeljnih postopkov oživljanja s stisi prsnega koša, ki morajo biti dovolj kakovostni. Kot možno nadomestilo ročnih stisov so se začeli uveljavljati mehanski stisi prsnega koša. V diplomskem delu smo primerjali ročno in mehansko izvedene stise prsnega koša ter vpliv na pacientovo preživetje.
Metode: Izvedli smo krovni (sistematični) pregled sistematičnih člankov na tematiko primerjave med uporabo mehanskih pripomočkov in ročne izvedbe stisov prsnega koša ter vplivov na klinične izide. Uporabili smo opisno metodo dela. Izbrane članke smo analizirali s pomočjo tabel in grafov.
Rezultati: Od 71 zadetkov smo podrobno analizirali 8 člankov, s skupnim vzorcem 143 999 oseb. Vsi sistematični pregledi so skupaj vključevali 102 študiji, oziroma 54 študij brez dvojnikov. Najpogosteje uporabljena mehanska pripomočka za izvajanje temeljnih postopkov oživljanja sta bila LUCAS (angl. Lund University Cardiac Arrest System) in AutoPulse. Skoraj vse študije so obravnavale mehanske stise prsnega koša izvajane pri zunajbolnišničnem srčnem zastoju, slaba polovica pa pri znotrajbolnišničnem srčnem zastoju.
Razprava in zaključek: Avtorji so med seboj neenotni glede najučinkovitejšega načina izvajanja stisov prsnega koša. Na splošno ni mogoče potrditi večje učinkovitosti izvajanja mehanskih stisov prsnega koša, saj obstajajo tudi razlike med samimi napravami in njihovim načinom delovanja. Ti so se za koristne izkazali v primeru zunajbolnišničnega srčnega zastoja, vendar obstajajo pomisleki glede preživetja in varne obravnave. Ključne besede: srčni zastoj, temeljni postopki oživljanja, mehanski stisi prsnega koša, ročni stisi prsnega koša, preživetje Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 1320; Prenosov: 175 Celotno besedilo (895,80 KB) |