Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo proučuje prostorsko razporeditev in gostoto javne polnilne infrastrukture za električna vozila v izbranih evropskih mestih, s posebnim poudarkom na prostorski enakosti. Študija izhaja iz globalnega izziva podnebnih sprememb, ki so posledica emisij toplogrednih plinov. Evropska unija (ang. European Union; v nadaljevanju: EU) se je zavezala k ambicioznemu zmanjšanju emisij. Do leta 2050 želi doseči podnebno nevtralnost, do leta 2030 pa 55 % zmanjšanje emisij v primerjavi z letom 1990. Ker promet predstavlja približno četrtino vseh emisij toplogrednih plinov v EU, osebni avtomobili pa več kot 70 % tega deleža, je elektrifikacija mobilnosti ključna za dosego teh ciljev. Električna vozila so v Evropi doživela hitro rast. Tržni delež je od leta 2016, ko je znašal le 1 % novih avtomobilov, do leta 2023 presegel 22 %. Toda širitev polnilne infrastrukture je zaostajala. Do konca leta 2023 je bilo v EU okoli 632.000 javnih polnilnih mest, medtem ko projekcije kažejo, da jih bo do leta 2030 potrebnih 3.5 milijona. To pomeni, da bo treba v sedmih letih namestiti skoraj 2.9 milijona dodatnih polnilnic, kar je približno 410.000 na leto. Poleg tega je razporeditev polnilnic močno neenakomerna med regijami, državami in mestnimi četrtmi, kar ustvarja pomembne ovire za širšo uporabo električnih vozil. Delo se ukvarja s to vrzeljo z oceno prostorske pokritosti javnih polnilnic po administrativnih enotah v osmih evropskih mestih: Amsterdamu, Bologni, Bruslju, Eindhovnu, Gentu, Ljubljani, Parizu in na Dunaju. Ta mesta so bila izbrana zaradi razpoložljivosti zanesljivih odprtih podatkov. Teza dela je, da je polnilna infrastruktura bolj skoncentrirana na osrednje četrti kot na obrobne. Cilji vključujejo kartiranje in vizualizacijo razporeditve polnilnic v izbranih mestih z uporabo ArcGIS Pro, analizo prostorske prisotnosti javnih polnilnih mest po administrativnih enotah z izračunom gostote na kvadratni kilometer ter prepoznavanje četrti z najvišjo in najnižjo koncentracijo javnih polnilnih točk. Za izvedbo pregleda literature so bile uporabljene znanstvene baze podatkov. Izbrane so bile študije, ki so se osredotočale na polnilno infrastrukturo za električna vozila v urbanih okoljih, s posebnim poudarkom na tistih, ki uporabljajo geografske informacijske sisteme (ang. Geographic Information System, v nadaljevanju: GIS). Prostorski podatki so bili zbrani iz občinskih odprtih podatkovnih portalov, OpenStreetMapa in drugih odprtih virov. Meje četrti so bile pridobljene kot poligonske plasti, podatki o polnilnicah pa kot točkovne koordinate. Po uvozu v ArcGIS Pro so bili vsi podatki standardizirani v skupni koordinatni sistem. Polnilne točke so bile pretvorjene v točkovne podatkovne sloje, četrti pa v poligonske sloje. Prvi analitični korak je uporabil orodje Summarize Within v programu ArcGIS Pro za štetje polnilnih točk znotraj posameznih poligonov četrti. Površina četrti je bila izračunana z uporabo funkcije Calculate Geometry, gostota pa je bila izražena kot polnilnice na km². Rezultati so bili izvoženi v Excel, kjer so bile izdelane preglednice za vsako mesto, kar je omogočilo enostavno primerjavo. Za vizualizacijo sta bili uporabljeni orodji za računanje točkovne gostote (Point Density) in jedrne gostote (Kernel Density). Point Density je prikazal število polnilnic znotraj določenega iskalnega radija za vsako celico rastra in s tem omogočil lokalne kazalnike visoke in nizke koncentracije. Jedrna gostota (Kernel Density) je ustvarila zvezne površine z glajenjem vpliva posameznih vhodnih točk skozi določene pasovne širine, kar je omogočilo prepoznavanje gruč in prostorskih gradientov, ki presegajo meje četrti. Simbolika in postavitve so bile standardizirane za vse zemljevide, kar je omogočilo neposredno primerjavo med mesti. Vrednosti gostote, izračunane z orodjem Summarize Within, kažejo na dosledne vzorce v vseh mestih. V Amsterdamu je imela najvišjo gostoto četrt West s 13,73 to
Ključne besede: GIS, ArcGIS Pro, Polnilna postaja za električna vozila, električna vozila, evropska mesta
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,45 MB)

Opis: This research presents an overview of transportation mode choice, emphasizing key influencing factors and a range of methodological approaches from traditional Random Utility Theory (RUT) models to modern Machine Learning (ML) techniques. A comprehensive review covered 875 papers, which were screened for relevance. The search was conducted on ScienceDirect and Google Scholar between October and November 2024 using the keywords transport and choice model. Search results were reviewed until several consecutive entries no longer contained content relevant to the topic. After the screening and exclusion process, 106 papers remained for analysis. The review reveals that the Multinomial Logit (MNL) model remains the most widely used approach for modeling transportation mode choice, despite a growing interest in ML methods. Cars and buses dominate in passenger transport studies, while trucks, trains, and ships are most common in freight research. Data is typically collected through surveys (for passenger transport) and interviews (for freight), though some studies use secondary sources. Geographically, Asia and Europe are most represented, with regions like South America underrepresented. Travel time and cost are key variables, with increasing attention to the built environment in passenger studies and service reliability in freight studies. Overall, most studies aim to address real-world transport challenges. The review highlights the persistent gap between theoretical advancements and real-world applicability. To support this analysis, it examines the specific research objectives and findings of each study.
Ključne besede: transportation, choice modeling, random utility model, artificial intelligence, machine learning models
Objavljeno v DKUM: 28.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Debate regarding the use of airplanes or high-speed trains in middle-distance passenger transportation has evolved into a strong field of research. With the aim to mitigate the environmental footprint of air travel, the European Union’s initiatives are focused on redirecting passengers from airplanes to high-speed trains. This shift is hampered by significant variations in train accessibility across Europe. Using Sweden as an example, we tested the break-even distance and evaluated the findings from both a time-efficiency perspective and a sustainability perspective. Airplanes hold the upper hand on high-speed trains in middle-distance passenger transportation from the time perspective. This perspective provides us with a clear answer, but if we consider the sustainability perspective, it may affect the results. The results indicate that the presented proof of concept makes sense and can be easily adapted to any decision-making process regarding the choice of the preferable transportation mode, although the procedure is extremely time consuming. For policymakers, this proof of concept can represent a priceless tool because the resulting figures carry valuable information about (under)developed and (less-)integrated transportation modes in commuting and transportation systems.
Ključne besede: time efficiency, sustainability, breakeven distance, high-speed-rail (HSR) travel, air travel
Objavljeno v DKUM: 01.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Skladiščenje kemikalij predstavlja izziv za izvajalce skladiščnih storitev. Zaradi nevarnosti, ki jo predstavljajo manipulacije s kemikalijami, so skladiščni procesi teh snovi podvrženi strogi zakonodaji, sprejeti z namenom minimizirati tveganje za nastanek izrednih dogodkov. V primeru nesreč namreč lahko pride do hudih negativnih posledic v neposredni okolici nesreče. Zato je pri skladiščenju kemikalij ključnega pomena zagotavljanje ustreznih varovalnih sistemov in upoštevanje predpisane zakonodaje ter navodil proizvajalca kemikalij. Skladiščenje le-teh mora biti zasnovano na način, ki omogoča dober pregled in nadzor nad shranjenimi kemikalijami. Poleg podatkov o shranjenih kemikalijah je potrebno te skladiščne enote opremiti s podatki o skladiščenju, kar omogoča določitev skladiščnega mesta znotraj skladišča. Pri tem se lahko opremo na sisteme upravljanja skladišč. Sistem SQAS omogoča ocenjevanje kakovosti, varnosti, zanesljivosti in okoljske učinkovitosti logističnih procesov kemikalij ter primerjavo stanja podjetja z evropskimi standardi, ABC analiza pa nam poda oceno o učinkovitosti skladiščenja izdelkov v skladišču. V diplomskem delu smo pregledali skladiščenje kemikalij v podjetju F.A. MAIK d. o. o., določili kritične točke v procesu skladiščenja kemikalij in podali predloge za odpravo kritičnih točk.
Ključne besede: skladiščenje, kemikalije, zakonodaja, ABC analiza, analiza SQAS
Objavljeno v DKUM: 13.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 64
Celotno besedilo (2,96 MB)

Opis: Znanstvena monografija zajema najsodobnejše ugotovitve s področja trajnostnega razvoja in digitalizacije in njihovo aplikacijo na področje managementa v logistiki in oskrbovalnih verigah. Teoretični del monografije odpirajo poglavja, ki se nanašajo na pojasnitev osnovnih pojmov s področja trajnostnega razvoja, kot so cilji trajnostnega razvoja, okoljska politika, trajnostna proizvodnja in potrošnja, delitvena ekonomija, koncept odrasti in ekonomija blaginje. V nadaljevanju so predstavljeni najsodobnejši trendi s področja trajnosti in povezovanja področij digitalizacije s poudarkom na tem, kaj je aktualno in kaj mlajše generacije vidijo kot priložnosti za prioritetni razvoj. Teoretični del se zaključi s predstavitvijo kompetenčnih modelov s področja trajnosti in digitalizacije ter s predstavitvijo vseživljenjskega učenja kot rešitve za hitrejše pridobivanje znanj s področja trajnostnega razvoja in digitalizacije, saj je zaznano pomanjkanje teh znanj pri posameznikih, ki so končali formalno izobrazbo v času, ko sta trajnost in digitalizacija predstavljali obrobni tematiki in še nista bili tako vpeti v izobraževanje in prioritete logistike in oskrbovalnih verig. Raziskovalni del monografije se začne s predstavitvijo vključenosti trajnostnega razvija v obstoječi zakonodajni okvir. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati vključenosti trajnostnih in digitalnih kompetenc v slovenske visokošolske programe in analiza prekrivanja le teh. Ključni raziskovalni del pa predstavljajo rezultati kvantitativne raziskave, ki se nanašajo na identifikacijo nujno potrebnih znanj, spretnosti in veščin s področja trajnostnega razvoja in digitalizacije v logistiki in oskrbovalnih verig, za nemoten hkratni zeleni in digitalni prehod v družbo 5.0. ter razlike v ključnih prioritetnih področjih, ki jih zaznavamo med gospodarstvom, mladimi in akademiki.
Ključne besede: trajnostni razvoj, digitalizacija, oskrbovalne verige, vseživljenjsko učenje, zeleni in digitalni prehod
Objavljeno v DKUM: 25.03.2024; Ogledov: 411; Prenosov: 131
Celotno besedilo (5,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...