| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza precepljenosti zdravstvenih delavcev proti gripi v Sloveniji med leti 2009 in 2019
Martin Bosilj, 2020, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Precepljenost zdravstvenih delavcev proti gripi pripomore k zmanjšanju obolevnosti. Poleg tega dajejo zdravstveni delavci s tem, ko se cepijo, zgled pacientom, tistim, ki dvomijo, pa lahko vzbudijo zaupanje, da je cepljenje varno, in jih s tem spodbudijo k temu dejanju. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. S pomočjo deskriptivne metode smo opisali teoretični del problema. Podatke smo analizirali s pomočjo programskega jezika R ter jih nato predstavili v obliki grafov. Deleži cepljenih, podani v odstotkih, so približni, saj so podatki o vseh zaposlenih v zdravstvu zgolj okvirni. Rezultati: Z raziskavo smo odkrili, da je precepljenost med zdravstvenimi delavci proti gripi v Sloveniji nizka. Med letoma 2009 in 2019 je bila povprečna precepljenost ~12,9 %, z najvišjo stopnjo v sezoni 2009/10 (~21 %) in najnižjo v sezoni 2015/16 (~7 %). Opazili smo, da je cepljenje v Sloveniji začelo upadati po pandemiji virusa gripe H1N1 leta 2009, izboljšanje pa je sledilo šele po letu 2016. Nasploh je med evropskimi državami zaznati nizko stopnjo precepljenosti proti gripi med zdravstvenimi delavci. Slovenijo uvrščamo v spodnjo polovico evropske lestvice. Diskusija in zaključek: Kljub pomanjkljivostim, kot sta potreba po vsakoletnem cepljenju in nezagotovljena stoodstotna zaščita, cepljenje še vedno ostaja najboljša možnost za zaščito pred boleznijo, ki predstavlja nevarnost predvsem za ogrožene skupine.
Ključne besede: virus influenca, zdravstveni delavci, analiza precepljenosti
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 544; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

2.
Odnos študentov do obravnave hospitaliziranih otrok
Martin Bosilj, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Dober medosebni odnos ima velik pomen pri zagotavljanju kakovostne in celovite zdravstvene nege. Na vzpostavitev dobrega odnosa med študenti, otrokom, starši/skrbniki ter zdravstvenimi delavci vpliva več različnih dejavnikov, ki so medsebojno povezani, vendar med njimi najbolj izstopa pomanjkljiva komunikacija. Z pomanjkljivo komunikacijo se študenti nemalokrat srečujejo med opravljanjem kliničnega usposabljanja, še posebej na pediatričnem področju. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Pri izdelavi vprašalnika smo si pomagali s teorijo Calliste Roy “adaptacijski model”. Za zbiranje in urejanje podatkov smo uporabili urejevalnik besedil Microsoft Word in Excel ter podatke nato predstavili tabelarno. Anketiranje smo izvedli s pomočjo odprtokodne aplikacije EnKlikAnketa. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 100 študentov. 92% anketirancev meni, da imajo študenti konkreten odnos in pristop pri obravnavi hospitaliziranih otrok. Anketiranci si želijo več usposabljanja za boljše komunikacijske spretnosti, saj jih 48% meni, da v simuliranem okolju na fakulteti niso pridobili ustreznega znanja o načinu komuniciranja za vzpostavitev dobrega odnosa z otroki. Diskusija in zaključek: Spoznali smo, da vsi sodelujoči pri obravnavi otroka pomembno prispevajo k odnosu. Glavni krivec za poslabšanje odnosa leži v strahu, nezaupanju in pomanjkljivi komunikaciji. Dober odnos je ključnega pomena pri obravnavi hospitaliziranega otroka.
Ključne besede: Komunikacija, klinično usposabljanje, medicinska sestra, družina, hospitalizacija.
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 684; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (735,07 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici