| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zmanjšanje uporabe nitritov in polifosfatov pri predelavi sušenih klobas
Manja Ozmec, 2021, magistrsko delo

Opis: Cilj naloge je bil ugotoviti, kakšen je vpliv zmanjšanja količine aditivov (natrijevega nitrita in polifosfatov) ter dodatka natrijevega askorbata na kakovost sušenih klobas. V ta namen so bile oblikovane štiri poskusne skupine. Prva skupina klobas (kontrola) je bila izdelana po že obstoječi recepturi predelovalca (uporaba 0,2 % polifosfatov ter 2,2 % mesarske soli z 0,5 % natrijevega nitrita). Druga skupina klobas je bila narejena s 50 % zmanjšano vsebnostjo natrijevega nitrita, v tretji skupini je bil klobasam poleg 50 % zmanjšane vsebnosti nitritov dodan natrijev askorbat (225 mg/kg). Četrta skupina je bila oblikovana po standardni recepturi, vendar brez polifosfatov. Postopek predelave je trajal 24 dni. Z izjemo vpliva na oksidativno stabilnosti in nekoliko manjših izgub (osuška) ni bilo ugotovljenih pomembnih vplivov zmanjšanja natrijevega nitrita na fizikalno-kemijske lastnosti klobas, prav tako se razlike niso izrazile pri senzoričnih lastnostih, niti pri mikrobiološki sliki. Analize so pokazale, da dodatek natrijevega askorbata v kombinaciji z zmanjšanim dodatkom nitritov pozitivno vpliva na stabilnost barve in antioksidativne lastnosti. V primeru skupine klobas brez dodanih fosfatov ni bilo ugotovljenega pomembnega vpliva pri izgubi (osušek), ne pri reoloških in senzoričnih lastnostih, ugotovljena pa je bila večja oksidacija in vpliv na instrumentalno izmerjeno barvo. Na splošno so bile razlike majhne in slabo opazne, kar je potrdila tudi senzorična analiza.
Ključne besede: sušena klobasa, nitrit, polifosfati, askorbat
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 105; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
Vpliv mutacije gena ryr1 na lastnosti pršuta pri krškopoljskih prašičih
Katarina Horvat, 2020, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo preučevali vpliv mutacije gena RYR1 na lastnosti kakovosti pršuta. V raziskavo smo vključili stegna 37 kastratov pasme krškopoljski prašič, od tega je bilo 46 % prašičev heterozigotnih nosilcev mutacije (N/n), preostali pa so bili mutacije prosti (N/N). Pred začetkom predelave smo krojena stegna stehtali, izmerili vrednost pH ter parametre barve (L*, a* in b* v mišicah gluteus medius in gluteus profundus). Spremljali smo izgube teže med predelavo, na končnem izdelku pa smo prav tako izmerili barvne parametre (L*, a* in b* v mišicah semimembranosus – SM, biceps femoris – BF in semitendinosus – ST), določili kemijsko sestavo ter reološke lastnosti s pomočjo testov TPA in SR v mišicah BF in SM. Pri genotipu N/n smo ugotovili nekoliko višje izgube med predelavo v primerjavi z genotipom N/N, vendar so bile razlike statistično značilne (P < 0,05) le v fazi soljenja (1,3 odstotne točke). Pri končnem izdelku je bila vsebnost beljakovin višja (P < 0,05) pri genotipu N/n v mišici BF.. Razlike smo opazili tudi pri vsebnosti intramuskularne maščobe, ki je pri nosilcih mutacije nižja (P < 0,05) v mišici BF. Pri vsebnosti vlage, soli, nebeljakovinskega dušika, indeksu proteolize in aktivnosti vode ni bilo statistično značilnih razlik. Pri reoloških značilnostih smo opazili nižji (P < 0,05) relaksacijski indeks in tendenco (P < 0,10) po manjši adhezivnosti, oboje v mišici BF pri genotipu N/n v primerjavi z N/N. Rezultati raziskave so sicer pokazali nekatere razlike v kakovosti in sestavi pršuta med preučevanima genotipoma prašičev, vendar pa so ugotovljene razlike relativno majhne.
Ključne besede: mutacija gena RYR1, pršut, krškopoljski prašič
Objavljeno: 20.10.2020; Ogledov: 286; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (517,46 KB)

3.
Vpliv spola in stopnje soljenja na kakovost pršuta
Gregor Sok, 2020, magistrsko delo

Opis: Cilj naloge je bil ugotoviti, kako spol prašiča in dolžina soljenja stegen vplivata na fizikalno-kemijske in teksturne lastnosti pršuta. V ta namen smo predelali stegna dvanajstih prašičev, šestih kastratov in šestih svinjk. Vse leve noge smo uporabili za krajše (10 dni), vse desne noge pa za daljše soljenje (18 dni). Vsi ostali postopki med predelavo so bili enaki. Po zaključenem zorenju smo za nadaljnje analize odvzeli vzorce dveh mišic, semimembranosus (SM) in biceps femoris (BF). Stegna kastratov so se od stegen svinjk razlikovala le v zamaščenosti, kar se je med predelavo, v fazi soljenja, odrazilo v manjši izgubi mase. Po zaključenem zorenju se stegna kastratov in svinjk niso razlikovala v kemijsko-fizikalnih lastnostih, razen v indeksu proteolize, ki je bil manjši v mišičnini kastratov, kar kaže na manj izražene proteolitične procese pri slednjih. Skladno s tem je analiza teksturnih lastnosti pokazala, da je bil po zaključku zorenja pršut iz svinjk (ugotovljeno za mišico BF), bolj mehak, manj koheziven in manj gumijast. Vpliv spola je značilno vplival na barvo mastnine in mišičnine po zaključku zorenja, in sicer je bila barva mastnine in barva obeh mišic BF in SM pri svinjkah svetlejša kot pri kastratih. Trajanje soljenja je vplivalo na vsebnost soli v pršutu, ki je bila pri krajšem soljenju značilno zmanjšana. Prav tako je krajše soljenje vplivalo na teksturne lastnosti pršuta, saj je bil pršut, ki je bil izpostavljen krajšemu soljenju mehkejši (SM in BF), mišica SM je bila tudi manj kohezivna, gumijasta in žvečljiva.
Ključne besede: pršut, spol, soljenje, kakovost
Objavljeno: 30.09.2020; Ogledov: 248; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

4.
Vpliv vključevanja krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na barvo mesnih izdelkov
Helena Zver, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo ugotavljali vpliv vključevanja krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na barvo mesnih izdelkov (suhe vratovine in pancete). Vzorci mesnih izdelkov so izhajali iz poskusa, v katerem so prašiči v obdobju pitanja (60-130kg) dobivali krmo z različnimi krmnimi dodatki. Kontrolna skupina (n=9) je dobivala klasično krmo za pitanje, pri ostalih treh skupinah pa je bil v standardni obrok dodan hmelj (n=11), tanin (n=11) ali vitamin E (n=5). Barvo mesnih izdelkov smo merili s spektrokolorimetrom in sicer barvne parametre L* (svetlost), a* (odtenek rdeče barve) in b* (odtenek rumene barve). Pri vratovini smo barvo izmerili na svežem prerezu, pri panceti pa smo meritev ponovili še nekajkrat (6-krat v obdobju 1-6 ur ter 1, 2, 3, 4, 7, 14 in 21 dni po rezanju), s čimer smo želeli analizirati obstojnost barve. Krmni dodatki niso vplivali na barvo vratovine. Pri panceti smo ugotovili, da imajo krmni dodatki določen vpliv na barvo izdelka, vendar pa ne vplivajo na obstojnost barve (opažena je bila neznačilna interakcija med časom merjenja in krmnim dodatkom). Čas shranjevanja ni imel vpliva na barvni parameter L*, vrednosti parametra a* so ves čas merjenja padale, parametra b* pa naraščale. Med krmnimi dodatki sta nekoliko večji vpliv na barvo pokazala vitamin E in hmelj, vendar vpliv posameznega dodatka ni bil vselej enakoznačen, zaradi česar o kakršnem koli vidnejšem vplivu izbranih prehranskih dodatkov ne moremo sklepati.
Ključne besede: mesni izdelki, barva, krmni dodatki, antioksidanti
Objavljeno: 01.03.2019; Ogledov: 824; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

5.
Primerjava kakovosti mesa med merjasci in kastrati - etiologija trdote
Jasmina Bajc, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Zaradi predvidene prepovedi kirurške kastracije pujskov v EU so potrebne raziskave alternativ; ena od njih, ki naj bi se najverjetneje uveljavila, je reja merjascev. Kljub nekaterim prednostim, ki jih reja merjascev predstavlja v primerjavi s kastrati, pa obstajajo indikacije, da je kakovost mesa merjascev drugačna. Kaže se problem večje trdote mesa, etiologija pojava pa še ni raziskana. Zato je bil osnovni cilj naše študije ugotoviti, ali obstajajo razlike v trdoti mesa med merjasci in kastrati ter s čim lahko te razlike pojasnimo. V raziskavi smo izmerili lastnosti kakovosti klavnega trupa (DM5), lastnosti kakovosti mesa (pH, barva mesa, sposobnost vezave vode, rezna trdota) ter določili kemijsko sestavo mesa (vsebnost proteinov, intramuskularne maščobe in vode, vsebnost skupnega mišičnega pigmenta, kolagena in oksidacije proteinov). Zbrane podatke smo statistično analizirali s pomočjo programa SAS. V raziskavi smo ugotovili, da imajo merjasci več celokupnega kolagena (34,5 %, P < 0,05), manj intramuskularne maščobe (66 %, P < 0,05), večji obseg oksidacije proteinov (59,5 % večja vsebnost karbonilnih skupin, P < 0,05) in slabšo sposobnost vezave vode (35,5 % večja izceja mesnega soka ter 21 % večje izgube pri kuhanju, P < 0,05) v primerjavi s kastrati. Vse zgoraj naštete lastnosti lahko pojasnijo ugotovljeno večjo trdoto mesa; ta je bila pri merjascih večja za 36,6 % (P < 0,05).
Ključne besede: merjasci, kastrati, trdota, kakovost mesa
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 747; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (912,61 KB)

6.
Effect of immunocastration on performance of Slovenian pig fatteners
Martin Škrlep, Nina Batorek Lukač, Blaž Šegula, Marta Zajec, Stane Košorok, Marija Glavač-Vnuk, Valentina Kubale, Gregor Fazarinc, Marjeta Čandek-Potokar, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: The influence of the immunocastration (immunisation against GnRH) on pig performance (growth, carcass and meat quality traits) was investigated in two parallel experiments (on two farms) with two crossbreeds – G1 (50% Duroc) and G2 (50% Pietrain). Within the crossbreed, the pigs were assigned to three experimental groups; entire males (EM, n=49), immunocastrates (IC, n=45) and surgical castrates (SC, n=45). Those assigned to IC group were vaccinated at the age of 12 and 19 weeks. Pigs were individually housed, their feed intake (ad libitum) and weight (at 12, 19 and 24 weeks) were recorded. At the age of 24 weeks, the pigs were slaughtered and their carcass and meat quality traits were assessed. We hypothesized that treatment response could have been different in two crossbreeds. However the interaction was insignificant, thus the treatment effect is presented on pooled results for both crossbreeds. Until the revaccination, IC were similar to EM pigs, thereafter they exhibited an increase in feed intake and growth rate. Overall, they presented an advantage in growth rate and feed efficiency as compared to SC. They also exhibited better carcass properties as SC without any major effect on meat quality. The present study provides the initial information on the immunocastration effect in Slovenian herds that should further be supported by testing it in usual rearing conditions and group housing.
Ključne besede: pig, immunocastration, growth performance, carcass properties, meat quality
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 906; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (122,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
An attempt to predict conformation and fatness in bulls by means of artificial neural networks using weight, age and breed composition information
Marjeta Čandek-Potokar, Maja Prevolnik Povše, Martin Škrlep, Maria Font-I-Furnols, Marjana Novič, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: The present study aimed to predict conformation and fatness grades in bulls based on data available at slaughter (carcass weight, age and breed proportions) by means of counter-propagation artificial neural networks (ANN). For chemometric analysis, 5893 bull carcasses (n=2948 and n=2945 for calibration and testing of models, respectively) were randomly selected from the initial data set (n≈27000; one abattoir, one classifier, three years period). Different ANN models were developed for conformation and fatness by varying the net size and the number of epochs. Tested net parameters did not have a notable effect on models’ quality. Respecting the tolerance of ±1 subclass between the actual and predicted value (as allowed by European Union legislation for on-spot checks), the matching between the classifier and ANN grading was 73.6 and 64.9% for conformation and fatness, respectively. Success rate of prediction was positively related to the frequency of carcasses in the class.
Ključne besede: govedo, goveje meso, mastnost mesa, struktura mesa, klavna teža, ANN modeli, modeli za napovedovanje
Objavljeno: 24.07.2017; Ogledov: 1033; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
The effect of dietary fibre content on skatole and indole production in faeces of immunocatrsted male pigs
Martin Škrlep, Nina Batorek Lukač, Maja Prevolnik Povše, Urška Tomažin, Etienne Labussière, Marjeta Čandek-Potokar, 2015, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: The effect of dietary fibre content on intestinal production of indolic compounds was studied in immunocastrated pigs (IC). In addition, entire males (EM) and IC were compared on control diet (with low fibre content). For the study 32 crossbred pigs were assigned, within a litter to 4 treatment groups; 24 pigs were immunocastrated (at the age of 77 and 112 days) and 8 pigs were kept as entire males (EM). IC were split into three groups (IC_H, IC_M and IC_L) fed three diets differing in crude fibre (34, 60 and 80 g/kg dry matter, respectively) and net energy (NE) (10.0, 9.3, 8.5 MJ NE/kg/DM, respectively). EM were fed high NE i.e. low fibre diet. The experiment started when pigs were 84 days old and finished at the age of 172 days, when pigs were sent to slaughter. Skatole and indole concentrations were determined in the samples of intestinal content taken from caecum (CE), ascending (AC) and descending colon (DC). The concentration of indole was the highest in CE and proximal part of the colon, while skatole concentration increased in the distal parts of the large intestine. Concentrations of indolic compounds did not differ between EM and IC that were fed the same diet. Lowering dietary NE by inclusion of high fibre ingredients reduced the production of indole in the intestinal content of IC pigs, whereas the production of skatole was not affected.
Ključne besede: indole, skatole, dietary fibres, pig, entire males, immunocastrates, pig nutrition, immunocastration
Objavljeno: 20.07.2017; Ogledov: 521; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (561,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Carcass and meat quality traits of pig fatteners from Slovenian breeding programme
Maja Prevolnik Povše, Martin Škrlep, Dejan Škorjanc, Marjeta Čandek-Potokar, 2008, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: The aim of the present study was the comparison of carcass and meat quality traits of commercial pigs of various crossbreeds from two major Slovenian herds. The analysis is based on phenotypic data from field trials which have been collected in the last past five years within the Slovenian breeding programme. Important differences in carcass traits were observed between two herds and were associated to different crossbreeds used. In spite of that economically important result on the slaughter line (lean meat %) was similar for both herds. Meat quality traits were also significantly different between the two herds. Again, the difference could be ascribed to crossbreeds used. However, since the herd effect is connected with abattoir effect, different ante-mortem conditions and/or lower robustness of these animals to premortal stress could also be contributed to the observed differences. The presented results give important information on the state-of-the-art regarding meat quality of Slovenian pigs.
Ključne besede: pigs, carcass quality, meat, breeding programs, Slovenia
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 792; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (140,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
VPLIV DODATKA HIDROLIZIRAJOČIH TANINOV V PREHRANI MERJASCEV NA PRISOTNOST VONJA PO MERJASCU IN KAKOVOST MESA
Simona Rubin, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo ugotavljali vpliv hidrolizirajočih taninov na nalaganje substanc spolnega vonja ter kakovost mesa merjascev. Uporabili smo 51 merjascev križancev, pasem Landrace in Large White. Prašiči so bili razdeljeni v 4 poskusne skupine: kontrolna skupina (K) (12 živali) je dobivala komercialno pripravljeno krmno mešanico, ostale tri poskusne skupine (13 živali na skupino) pa so dobivale isto krmo z dodanimi 1 % (T1), 2 % (T2) in 3 % (T3) taninskega ekstrakta iz lesa kostanja. V poskusu smo spremljali različne parametre kakovosti mesa (pH, barvo, sposobnost za vezanje vode, trdoto mesa in vsebnost intramuskularne maščobe) ter vsebnost skatola in androstenona v podkožnem maščobnem tkivu. Rezultati so glede substanc spolnega vonja v podkožnem maščobnem tkivu pokazali, da je dodatek tanina imel vpliv le na vsebnost androstenona (P = 0,0514), kjer je imela skupina T1 za 61 % višjo vrednost od K, pri večjih odmerkih tanina pa smo v primerjavi s T1 ugotovili nižje koncentracije za 25 % (T2) in 50 % (T3). Tanin v prehrani ni (P > 0,10) vplival na kemično sestavo mesa. Pri parametrih kakovosti mesa smo vpliv poskusne skupine (P < 0,05) opazili samo pri izgubah pri kuhanju in tajanju. Dodatek tanina je bil povezan z nižjimi izgubami mase mesa pri kuhanju. Medtem ko se skupina T1 ni bistveno razlikovala od K (P > 0,05), pa smo pri ostalih dveh opazili 7 % (T2) oziroma 11 % (T3) manjše izgube (P < 0,01) kot pri skupini K. Pri izgubah med tajanjem nismo ugotovili premočrtnih učinkov koncentracije tanina, kontrolna skupina se namreč ni razlikovala od ostalih poskusnih skupin (P > 0,05), skupini T1 in T2 pa sta imeli za 28 % oziroma 22 % manjše izgube od T3.
Ključne besede: hidrolizirajoči tanini, merjasci, spolni vonj, kakovost mesa
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 1117; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (862,71 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici