61. |
62. |
63. |
64. |
65. Strukturalna analiza samoodločanja pri dijakih s posebnimi potrebami in dijakih brez posebnih potreb v srednjih poklicnih in strokovnih šolahMarta Licardo, 2015, doktorska disertacija Opis: V doktorski nalogi se ukvarjamo s samoodločanjem, zlasti pri dijakih z učnimi težavami. Skozi raziskovalno delo iščemo sinergijo med problemi, s katerimi se soočamo v procesih inkluzije za to populacijo dijakov, in možnostmi, ki jih ponuja samoodločanje za bolj uspešno spoprijemanje s problemi, ki se porajajo. V teoretičnem delu predstavljamo kratek zgodovinski pregled nastanka teorij ter različne teoretične pristope in avtorje. Raziskovanje samoodločanja na teoretični in empirični ravni ponuja široke možnosti uporabe v praksi, in kot kažejo raziskave, lahko bistveno pripomore k bolj uspešnemu doseganju ciljev, višjemu šolskemu uspehu, uspešnejšemu prehodu na trg dela. Samoodločanje je po funkcionalnem modelu veščina, ki se je lahko naučimo z učenjem veščin izbiranja, odločanja, reševanja problemov, zastavljanja in doseganja ciljev ter drugih veščin, kot so samoopazovanje, samovrednotenje, spodbujanje sebe, samozavedanje, opolnomočenje in samozagovorništvo. Za spodbujanje samoodločanja pri dijakih s posebnimi potrebami potrebujemo tudi ustrezno šolsko okolje, ki s svojimi vrednotami in odprtostjo to omogoča in podpira. V empiričnem delu primerjamo stopnjo samoodločanja med dijaki s posebnimi potrebami in dijaki brez posebnih potreb (N=122), ugotavljamo razlike med spoloma, povezanost med samoodločanjem in učnim uspehom, zaznavanje samoodločanja dijaka s strani učiteljev ter samoodločanje v individualiziranih programih. Ugotovili smo, da dijaki s posebnimi potrebami izkazujejo nižjo stopnjo samoodločanja kot vrstniki (zlasti v izvršilnih funkcijah), da je samoodločanje pomembno povezano s šolskim uspehom, da se zaznave dijakov o njihovem samoodločanju razlikujejo od zaznav učiteljev ter da je treba dijake s posebnimi potrebami spodbujati v proaktivni komunikaciji, samostojnem učenju, izvršilnih funkcijah in večji stopnji vključenosti v proces individualiziranega programa. Ključne besede: samoodločanje, dijaki s posebnimi potrebami, učne težave, inkluzija Objavljeno v DKUM: 30.03.2015; Ogledov: 2944; Prenosov: 506 Celotno besedilo (3,54 MB) |
66. USPEŠNOST PROJEKTA VKLJUČEVANJE ROMOV V VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJEAnita Majcen, 2014, diplomsko delo Opis: POVZETEK
V diplomski nalogi smo osvetlili romsko problematiko na področju vzgoje in izobraževanja. Namen naloge je preučiti dejavnike, ki vplivajo na učno vzgojne procese romskih otrok, ter ugotoviti kakšni so rezultati projekta »Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje«.
Romi so v svoji zgodovini doživljali socialno izključenost, diskriminacijo in mnogi od teh negativnih dejavnikov so ostali še danes. Temelj za njihov boljši razvoj in boljši družbeni položaj zagotovo predstavlja izobraževanje. Na področju Slovenije se je velik premik pri izobraževanju Romov začel s sprejetjem projekta »Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje«.
V diplomski nalogi smo s pomočjo anket in intervjujev pridobili pomembne podatke o uspešnosti projekta. Anketirali smo tri romske pomočnike in sedem učiteljev razrednega pouka ter intervjuvali 29 staršev romskih otrok, ter 9 romskih otrok. Eden od ciljev naloge je predstaviti področja uspešnosti dela romskih pomočnikov. Rezultati kažejo, da se je z vključitvijo romskih pomočnikov izboljšal obisk pouka, motiviranost za izobraževanje je narasla in tudi učni uspeh romskih otrok je boljši. Romski pomočniki predstavljajo most med šolo in romsko skupnostjo. Z njihovo pomočjo se je komunikacija med izobraževalnimi institucijami in romsko skupnostjo vidno izboljšala. To se kaže predvsem pri večjem sodelovanju staršev romskih otrok z šolo, prav tako pa so bolj motivirani za izobraževanje svojih otrok. Na osnovi dobljenih rezultatov menimo, da bi morali še naprej graditi na integraciji, medkulturnosti in izobraževanju romskih otrok, saj to predstavlja velik kapital za njihovo prihodnost.
Ključne besede: Romi, izobraževanje, romski pomočniki, integracija, uspešnost, medkulturnost Ključne besede: Romi, izobraževanje, romski pomočniki, integracija, uspešnost, medkulturnost Objavljeno v DKUM: 16.05.2014; Ogledov: 2062; Prenosov: 326 Celotno besedilo (1,43 MB) |
67. OTROCI Z DOWNOVIM SINDROMOM NA POTI DO INKLUZIJEKaja Bernard, 2011, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti odnos otrok brez posebnih potreb do otrok z Downovim sindromom, ugotoviti kakšno je mnenje učiteljev in specialnih pedagogov osnovnih šol o inkluziji oziroma integraciji otrok z Downovim sindromom, kakšne dileme in skrbi, povezane z vključevanjem otrok z Downovim sindromom, se pojavijo oziroma jih predvidevajo učitelji in specialni pedagogi ter kako učitelji in specialni pedagogi ocenjujejo nekatere pogoje za inkluzijo otrok z Downovim sindromom v redno osnovno šolo.
V prvem delu so navedena teoretična izhodišča, v drugem delu pa so na podlagi anketnega vprašalnika za učence, učitelje in specialne pedagoge predstavljene ovire in težave, s katerimi se otrok z Downovim sindromom lahko sreča v redni osnovni šoli.
Rezultati empirične raziskave so pridobljeni z anketnima vprašalnikoma – za otroke brez posebnih potreb ter za učitelje in specialne pedagoge rednih osnovnih šol, ki je bil prilagojen na vzorcu 100 otrok brez posebnih potreb ter 50 učiteljev in 30 specialnih pedagogov rednih osnovnih šol.
Rezultati omenjene raziskave so pokazali, da bi večina otrok brez posebnih potreb brez težav v razred sprejela otroka z Downovim sindromom, se z njim spoprijateljila in mu nudila pomoč. Veliko otrok je še neopredeljenih, nekaj otrok pa bi se sošolcu z Downovim sindromom kljub vsemu izognilo in ga ne bi sprejelo med svoje prijatelje.
Drugačna slika pa se je pokazala pri učiteljih in specialnih pedagogih rednih osnovnih šol; veliko večino namreč skrbi neposredno delo s takšnim otrokom – menijo, da bi delo z otrokom z Downovim sindromom zanje predstavljajo veliko psihofizično obremenitev, skrbi jih sama priprava na pouk in tudi realizacija le-tega. Ključne besede: Downov sindrom, otroci s posebnimi potrebami, integracija, inkluzija. Objavljeno v DKUM: 18.11.2011; Ogledov: 6403; Prenosov: 1295 Celotno besedilo (1,18 MB) |
68. ZNAČILNOSTI OTROK Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA V RAZLIČNIH PROGRAMIH IZOBRAŽEVANJAMateja Gabrovec, 2011, diplomsko delo Opis: Motnja avtističnega spektra je kompleksna razvojna motnja, pri kateri imajo otroci s to motnjo nekatere skupne značilnosti, kot so: slabše socialne zmožnosti, slabše govorne in komunikacijske zmožnosti ter omejeni interesi in ponavljajoče aktivnosti. Kljub temu da obstajajo številne raziskave, vzroki za nastanek motenj avtističnega spektra še vedno predstavljajo neznanko. Namen diplomske naloge je bil osvetliti problematiko otrok z motnjami avtističnega spektra (MAS) in ugotoviti na kakšne načine delajo učitelji in drugi strokovni delavci z otroki z MAS v različnih vzgojno-izobraževalnih programih pri nas in v Angliji ter kakšne so značilnosti in vedenja teh otrok med samim procesom vzgoje in izobraževanja. Raziskava je bila izvedena z opazovanjem primerov na vzorcu treh otrok z MAS ter z intervjujem na vzorcu štirih učiteljev in treh strokovnih delavcev, ki se z otroki z MAS ukvarjajo. Rezultati so pokazali, da glede na splošno mnenje in glede značilnosti otrok z MAS večini učiteljev in drugim strokovnim delavcem ti otroci predstavljajo nek izziv pa tudi nekaj pozitivnega. Večina jih meni, da se ti otroci lahko izobražujejo v rednih šolah le, če je stopnja motnje nižja in če so zagotovljeni vsi primerni pogoji za izobraževanje. Raziskava je pokazala, da v posameznih programih izobraževanja učitelji in drugi strokovni delavci uporabljajo takšne metode dela, ki ustrezajo individualnim otrokom z MAS, poznavanje in uporaba specifičnih metod dela pri učiteljih in drugih strokovnih delavcih je različna pri vsakem posamezniku in ni odvisna od izobraževalnega programa, iz katerega prihajajo. Sklenemo lahko torej, da ima večina učiteljev in drugih strokovnih delavcev tako pri nas kot v angleški šoli podobno predstavo in znanje o otrocih z MAS in tudi načini dela se v večji meri ne razlikujejo. Ključne besede: Motnja avtističnega spektra, značilnosti otrok z avtizmom, osnovnošolsko izobraževanje otrok z avtizmom, avtizem v Sloveniji in Angliji. Objavljeno v DKUM: 06.09.2011; Ogledov: 9444; Prenosov: 1518 Celotno besedilo (1,16 MB) |