51. Socialni odnosi med romskimi otroki in drugimi vrstniki v vrtcuMaruša Kolar, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil osvetliti problematiko sprejemanja romskih otrok v vrstniški skupini v vrtcu. Medosebni odnosi in socialna interakcija romskih otrok z vzgojitelji in vrstniki so odvisni predvsem od okolja, v katerem se nahajajo. Ko so izkušnje otrok v socialnem okolju spodbudne in prijetne, se počutijo sprejete in so posledično uspešnejši. V empiričnem delu smo analizirali socialne interakcije pri vzpostavljanju medosebnih odnosov med romskimi otroki in njihovimi vrstniki na področju proste igre, druženja in konfliktov ter raziskovali stopnjo socialne in emocionalne kompetentnosti romskih otrok. V raziskavo je bilo vključenih 30 vzgojiteljev, ki so ocenjevali opazovane parametre. Rezultati kažejo, da so pri prosti igri težave pri komunikaciji med romskimi otroki in drugimi vrstniki, pri druženju z vrstniki romski otroci občasno doživljajo pozitivne izkušnje, ti otroci tudi redko oziroma občasno izražajo socialno in emocionalno kompetentnost. Na podlagi pridobljenih rezultatov predlagamo vključitev romskih pomočnikov v vseh vrtcih, kjer so prisotni Romi, dodatna izobraževanja za vzgojitelje in ostale strokovne delavce, spoznavanje z romsko kulturo in predstavitev le-te v izobraževalnih ustanovah. Z nalogo želimo posredno opozoriti tudi na pomen aktivnega vključevanja vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev ter staršev otrok v reševanje problematike vzpostavljanja enakovrednih medosebnih odnosov med Romi in njihovimi vrstniki v vrtcu.
Ključne besede: romski otroci, vrstniški odnosi, predšolska vzgoja, socialni odnosi, emocionalna kompetentnost, inkluzija
Objavljeno v DKUM: 20.12.2016; Ogledov: 2451; Prenosov: 322
 Celotno besedilo (677,75 KB) |
52. Uvajanje v družbeno okolje skozi igro v predšolski vzgojiRebeka Pezdirnik, 2016, diplomsko delo Opis: Otroška igra ima ključen pomen pri razvoju otrok na vseh področjih in je eno najboljših sredstev za vključevanje otrok v družbeno okolje. Preko igre otrok razvija umske in telesne sposobnosti, ob igranju pa doživlja veselje in zadovoljstvo. V praktičnem delu diplomskega dela je predstavljena avtorska družabna igra bistre glavce in evalvacija učinkov le-te. Družabno igro smo naredili na osnovi elementov, ki vključujejo iznajdljivost, družabnost in učenje na zabaven način. Vanjo smo vključili teme s področja didaktike družbe. Za evalvacijo oz. ugotavljanje učinkov igre smo primerjali znanje otrok pred in po uporabi igre. Znanje otrok so ocenjevali vzgojitelji in vzgojiteljice. Testiranje smo izvajali v skupini 5 – 6 let starih otrok. Rezultati kažejo, da so otroci pred igranjem igre imeli najboljše znanje pri sklopih dom, prometni znaki in letni časi, najslabše pa pri sklopih čas, poklici in prazniki. Po večkratnem igranju igre se je znanje najbolj izboljšalo pri sklopih: družina, poklici, promet in letni časi. Preko igre bistre glavce smo pri otrocih razvijali elemente strateškega mišljenja, ki je bilo opazno pri otrokovi strateški izbiri kartic in poizkusov predvidevanja potez soigralcev. Prav tako smo ugotovili, da je družabna igra primeren način za integracijo posameznik področij dejavnosti, saj so otroci povezovali področja družbe, matematike in naravoslovja.
Ključne besede: igra, predšolska vzgoja, družba, družabne igre, učenje
Objavljeno v DKUM: 20.12.2016; Ogledov: 3297; Prenosov: 315
Celotno besedilo (1,68 MB) |
53. SPOZNAVANJE DOMAČEGA KRAJA RADLJE OB DRAVI S PROJEKTNIM UČENJEMDominika Karlatec, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskali definicije projektnega učenja in projektnega dela.
Predstavljeni so tipi projektnega dela, osnovne značilnosti in etape projektnega dela, ki tvorijo pomembne elemente pri projektnem učenju in razvijajo trajno znanje otrok. Osredotočili smo se na uvajanje otrok v lokalno družbeno okolje in zato raziskali in predstavili pomembnejše kulturne ustanove in kulturne znamenitosti kraja Radlje ob Dravi, ki smo jih v praktičnem delu vključili v načrtovanje projektnega dela.
V praktičnem delu je predstavljen projekt Spoznavanje domačega kraja Radlje ob Dravi s projektnim učenjem, ki smo ga izvedli v vrtcu Radlje ob Dravi. Projekt je predstavljen po etapah projekta. Ugotovili smo, da otrok pri projektnem učenju aktivno sodeluje prav v vseh etapah projekta, tudi pri idejni zasnovi in načrtovanju. Prav tako morajo biti naloge vodje projekta in ostalih udeležencev jasno opredeljene.
Skozi projektno učenje otrok pridobiva predvsem na organizacijskih in komunikacijskih spretnostih. Pri načrtovanju projekta otrok pridobiva organizacijske veščine, ob obisku institucij in kulturnih znamenitosti ter pri vmesnih etapah otroci pridobivajo komunikacijske veščine.
Praktični del projekta se je izvajal zunaj vrtca, na prostem in v institucijah zunaj vrtca. Otrokom je bila ta oblika dela všeč.
Ključne besede: predšolska vzgoja, projektno učenje, evalvacija projekta, domače okolje, družba
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1920; Prenosov: 199
Celotno besedilo (2,29 MB) |
54. Razlike v postavljanju meja v 2. starostnem obdobju med starši in vzgojiteljiAndreja Medved, 2016, diplomsko delo Opis: Postavljanje vzgojnih meja in pravil sta pomembna elementa vzgoje, saj se s pomočjo pravil in meja otroci učijo primernega in odgovornega vedenja doma, v vrtcu in družbi. Meje in pravila je potrebno postavljati preudarno, upoštevaje otrokove sposobnosti in potenciale. S preventivnim delovanjem odraslih lahko dosežemo zdrave odnose z otroki, preprečujemo nepotrebne konflikte in pripomoremo, da bo otrok prevzel primerno odgovornost za svoje izbire glede na starost. V teoretičnem delu so predstavljene tudi težave, ki pri tem nastajajo, disciplinski ukrepi ob neupoštevanju le-teh ter čustveni procesi otrok in odraslih vezanih na vzgojna pravila. V empiričnem delu smo raziskali ali obstajajo razlike v postavljanju meja in pravil v drugem starostnem obdobju med starši in vzgojitelji. Ugotovili smo, da so strokovni delavci v vrtcih bolj zadovoljni pri postavljanju meja kot starši, predvsem so razlike v situacijah, kot so obuvanje in oblačenje, pospravljanje igrač in pri igri z drugimi otroki. Glede ukrepov pri kršenju pravil smo ugotovili, da starši pogosteje uporabljajo bolj stroge ukrepe kot strokovni delavci, npr. povzdignejo glas, določijo kazen, otroka našeškajo, odvzamejo prijetne stvari ipd. Pri oceni doslednosti pa smo ugotovili, da so strokovni delavci bolj dosledni pri udejanjanju pravil, pri udejanjanju ukrepov, kadar otrok ne izpolni zahtev, prav tako so tudi bolj vztrajni pri uveljavljanju pravil. Rezultati odkrivajo pomembne razlike pri vzgoji staršev in strokovnih delavcev, na podlagi katerih bi lahko načrtovali usposabljanje in svetovanje staršem ter strokovnim delavcem.
Ključne besede: vzgojna pravila in meje, predšolska vzgoja, vzgojni stili, starši, vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1606; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,04 MB) |
55. HRUP KOT DEJAVNIK TVEGANJA V VRTCU IN NJEGOV VPLIV NA VZGOJNI PROCESMojca Modrinjak, 2016, diplomsko delo Opis: Rezultati slovenskih in tujih raziskav kažejo na prisotnost visokih ravni hrupa v vrtcih. Te poleg drugih posebnosti vrtčevskega zvočnega okolja škodljivo vplivajo na zdravje otrok in zaposlenih, ovirajo komunikacijo ter krnijo kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa. Večino hrupa med vzgojnimi dejavnostmi in bivanjem v vrtcu povzročijo otroci sami. Izpostavljenost hrupu negativno vpliva na proces učenja in razvoj kognitivnih funkcij predšolskega otroka, še posebej na razvoj jezikovnih in predbralnih zmožnosti. Za zmanjševanje hrupa in njegovih učinkov v vrtcu lahko poleg zagotovitve ustreznih akustično prostorskih pogojev uporabimo različne organizacijske in pedagoške ukrepe. V raziskavi smo ugotovili, da večji del vzgojiteljic opaža, da je zaradi hrupa sodelovanje otrok v skupini slabše, da otroci preslišijo, ali napačno razumejo navodila in da so pri neusmerjenih dejavnostih preglasni. Večina vzgojiteljic uporablja nekatere preproste ukrepe za zmanjševanje hrupa, ko so ravni hrupa v skupini že previsoke. Tretjina vzgojiteljic občasno uporablja sprostitvene tehnike za zmanjševanje učinkov hrupa na zdravje otrok. Za ozaveščanje otrok o hrupu občasno le tretjina vzgojiteljic izvaja neusmerjene/usmerjene dejavnosti. Večina vzgojiteljic se ni nikoli udeležila dodatnega izobraževanja na temo hrupa v vrtcu. Z načrtovanjem, izvedbo in evalvacijo tematskega sklopa smo želeli ugotoviti, katere didaktične igre, usmerjene in neusmerjene didaktične dejavnosti so primerne za ozaveščanje otrok drugega starostnega obdobja o hrupu. Za zmanjševanje stresnih učinkov hrupa pri otrocih smo načrtovali uvedbo enostavnih sprostitvenih tehnik. Ugotovili smo, da so otroci stari 46 let s pomočjo izvedenih dejavnosti ozavestili problematiko hrupa. Spoznali so, da lahko sami prispevajo k zmanjšanju hrupa v skupini. Zmanjšano splošno raven hrupa v skupini in nižjo glasnost otrok je bilo posledično opaziti tako med vodenimi dejavnostmi in prosto igro kot v času obrokov.
Ključne besede: predšolska vzgoja, hrup, škodljivi učinki hrupa, vrtec, vzgojno-izobraževalni proces.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 2553; Prenosov: 415
Celotno besedilo (1,32 MB) |
56. VREDNOTE ŠTUDENTOV PREDŠOLSKE VZGOJEMojca Fujan, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vrednote in njihov vpliv na oblikovanje osebnosti in delovanje posameznika, kako nas vodijo skozi življenje. Podrobneje predstavimo Muskovo in Schwartzovo klasifikacijo vrednot, kjer se univerzalne vrednote delijo glede na motivacijo, ki je podlaga za razvoj vrednot. Vrednote se sprva razvijejo v okviru družine in kasneje v stiku otroka z ožjim in širšim družbenim okoljem. S pravim poučevanjem vrednot v predšolskem obdobju, z raznolikimi didaktičnimi strategijami in metodami, lahko v vrtcu vplivamo na sam razvoj vrednot pri predšolskem otroku. Vrednote pomembnih odraslih se torej prenašajo na otroke, zato smo v empiričnem delu analizirali vrednote študentov predšolske vzgoje. V raziskavi je sodelovalo 194 študentov. Analizirali smo, katere vrednote so pri študentih predšolske vzgoje najbolj izražene ter kakšne so razlike v vrednotah glede na starost in vrsto študija. Rezultati kažejo, da sta pri študentih predšolske vzgoje najvišje cenjeni vrednota dobrota in vrednota univerzalizem. Starejši študenti višje ocenjujejo vrednote tradicija in varnost, mlajši pa hedonizem. Ugotovili smo tudi, da se vrednote izrednih študentov bistveno ne razlikujejo od vrednot rednih študentov. Razlike glede na vrsto študija se nakazujejo pri vrednoti samousmerjanje in varnost, najmanjša razlika se kaže pri vrednoti dobrota. Pridobljeni rezultati so lahko smernice pri načrtovanju, oblikovanju študija predšolske vzgoje, za vključevanje vsebin, ki vplivajo na sam razvoj vrednot pri študentih predšolske vzgoje in seznanjajo prihodnje vzgojitelje s pomenom vrednot pri njihovem delu.
Ključne besede: vrednote, študenti predšolske vzgoje, vzgoja predšolskih otrok, etika, moralni razvoj
Objavljeno v DKUM: 13.09.2016; Ogledov: 2355; Prenosov: 222
Celotno besedilo (840,59 KB) |
57. OTROK Z LUTKO ODKRIVA PROMETNO VZGOJOPatricija Majhen, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Otrok z lutko odkriva prometno vzgojo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela.
V teoretičnem delu smo opisali prometno vzgojo in njen pomen, značilnosti otrokovega razvoja z vidika njegove prometne varnosti, naloge prometne vzgoje, zakaj so najpomembnejši dejavnik starši, varnost otroka v prometu, kako poteka učenje in kakšni so prometni in svetlobni znaki za pešce.
Osredotočili smo se tudi na poglavje lutkarstva, kjer smo opisali vrste lutk, ustvarjalne dejavnosti z lutkami kot proces, kaj so simbolna, spontana ter gledališka igra, kakšen je otrokov razvoj ob igri z lutko ter povezavo lutke s področjem družbe v Kurikulumu.
V praktičnem delu je predstavljen projekt z naslovom Kako varno čez cesto, ki smo ga izvedli v vrtcu − Vrtec pri OŠ Kungota, enota Zgornja Kungota.
Namen praktičnega dela je, da otrokom približamo promet na zanimiv in igriv način, z različnimi igrami in izdelavo lutkovne predstave.
Ključne besede: predšolski otrok, promet, lutka, projektno delo
Objavljeno v DKUM: 29.07.2016; Ogledov: 1539; Prenosov: 192
Celotno besedilo (3,77 MB) |
58. Doživljanje stresa in izgorelosti, povezanih z delom z učenci s posebnimi potrebami pri učiteljih v osnovni šoliKatja Košir, Marta Licardo, Sara Tement, Katarina Habe, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Namen raziskave je bil preveriti napovedno vrednost nekaterih značilnosti delovnega mesta osnovnošolskih učiteljev za doživljanje poklicnega stresa in izgorelosti. Značilnosti delovnega mesta so bile v raziskavi opredeljene kot zahteve in viri, ki smo jih nadalje delile na splošne in na specifične, vezane na delo z učenci s posebnimi potrebami. Preverjale smo, ali spremenljivke, povezane z delom z učenci s posebnimi potrebami, pojasnijo dodaten delež variance v doživljanju stresa in izgorelosti, ki ga ni mogoče pojasniti s splošnimi značilnostmi delovnega mesta. V raziskavi so sodelovali osnovnošolski učitelji iz vseh dvanajstih regij v Sloveniji; število sodelujočih variira od 439 do 886. Rezultati kažejo, da specifične značilnosti delovnega mesta samostojno napovedujejo pomemben del variance stresa, emocionalne izčrpanosti in depersonalizacije. Splošne delovne obremenitve in specifična delovna obremenjenost z učenci s posebnimi potrebami predstavljata najbolj stabilna napovednika vseh treh proučevanih kriterijev. Na osnovi ugotovitev predlagamo tudi nekatere ukrepe za zmanjšanje stopnje doživljanja stresa ter za učinkovitejše spoprijemanje z njim.
Ključne besede: učitelji, osnovne šole, stres, spoprijemanje, izgorelost, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 2198; Prenosov: 549
Celotno besedilo (353,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
59. Samoodločanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v izobraževanjuMarta Licardo, Majda Schmidt, 2014, pregledni znanstveni članek Opis: V prispevku strnjeno predstavljamo razvoj samoodločanja z različnih perspektiv. Pozornost namenjamo funkcionalnemu modelu samoodločanja, ki se uveljavlja pri delu z osebami s posebnimi potrebami. Raziskovanje samoodločanja prispeva k razumevanju razsežnosti tematike in ponuja možnosti razvoja v praksi. Rezultati tujih raziskav namreč poudarjajo mnoge prednosti funkcionalnega modela samoodločanja, po katerem je samoodločanje veščina, ki se jo lahko naučimo z učenjem veščin izbiranja, odločanja, reševanja problemov, zastavljanja in doseganja ciljev ter drugih veščin, kot so samoopazovanje, samovrednotenje, spodbujanje sebe, samozavedanje in poznavanje sebe (Wehmeyer 1999, 54-57). Samoodločanje je v slovenskem prostoru morda manj poznano, še največkrat se pojavlja pri delu z osebami s posebnimi potrebami, ki imajo motnje v duševnem razvoju, v okviru učenja samozagovorništva, razvoja avtonomnosti, opolnomočenja ipd. V prispevku poudarjamo, da bi lahko sistematičen razvoj in poučevanje teh veščin pripomogla k boljšim rezultatom na različnih področjih dela z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami, npr. v nižjem poklicnem izobraževanju in programih srednješolskega izobraževanja, kjer je velik delež dijakov s posebnimi potrebami, ki so lahko hitro izpostavljeni socialni izključenosti, šolskemu neuspehu in nezaposljivosti. Model je uporaben tudi pri delu s starši otrok s posebnimi potrebami na vseh stopnjah izobraževanja in pri izobraževanju učiteljev.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, samoodločanje, avtonomnost, samorealizacija
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1691; Prenosov: 305
Celotno besedilo (150,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
60. Starostne razlike v samoregulaciji učenjaKarin Bakračevič, Marta Licardo, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: V pričujoči raziskavi smo želeli preučiti razvoj različnih področij samoregulacije v obdobju mladostništva in zgodnje odraslosti. Študija je vključevala učence v zaključnih razredih osnovne šole, stare 14-15 let, gimnazijce, stare 17-18 let, in študente, stare 22-23 let. Za pridobivanje informacij o kognitivni, metakognitivni in motivacijski samoregulaciji pri učenju smo uporabili Vprašalnik metakognitivnih, kognitivnih in motivacijskih strategij (Motivated Strategies for Learning Questionnaire MSLQ; Pintrich, 1991). Merili smo tudi metakognitivno točnost ob reševanju problemov. Le-ta naj bi nakazovala dejansko zmožnost metakognitivne samoregulacije. Rezultati so med starostnimi skupinami pokazali naslednje razlike: zaznana sposobnost samoregulacije je glede na skupino osnovnošolcev v obdobju srednjega šolanja upadla in nato zopet narasla v obdobju študija. Omenjena tendenca se ni pokazala v meritvi metakognitivne točnosti, pri kateri smo beležili izboljšanje skozi celotno raziskovano obdobje. Pokazale so se tudi zanimive razvojne razlike med spoloma: razlike v zaznani zmožnosti samoregulacije med fanti in dekleti so bile veliko večje v obdobju zgodnjega mladostništva (osnovnošolci), nato so se z naraščajočo starostjo zmanjšale (skupina srednješolcev) in v obdobju poznega mladostništva oziroma zgodnje odraslosti (skupina študentov) so razlike praktično izginile. Razlog za to lahko najverjetneje iščemo v različni hitrosti razvoja samoregulacije med fanti in dekleti.
Ključne besede: samoregulacija, metakognicija, starostne razlike, učenci, učenje, mladostniki, Vprašalnik metakognitivnih, kognitivnih in motivacijskih strategij (MSLQ), Naloge verbalno-logičnega razmišljanja
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1300; Prenosov: 93
 Povezava na celotno besedilo |
