41. Razvojni mejniki socialno-emocionalnega razvoja v predšolskem obdobjuPolona Kangler, 2018, diplomsko delo Opis: Področje socialno-emocionalnega razvoja je eno pomembnejših področij v razvoju predšolskega otroka. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili razvojne mejnike socialnega in emocionalnega razvoja, ki strokovnim delavcem pomagajo pri organizaciji spodbudnega okolja ter pri načrtovanju primernih dejavnosti za skupino ali posameznega otroka, s katerimi pripomorejo k spodbujanju socialnega in emocionalnega razvoja. Zelo pomembno je, kakšne spodbude in možnosti otroku nudijo strokovni delavci, saj s tem vplivajo na socialno-emocionalni razvoj. Empirični del zajema raziskavo (N = 180), kjer smo ugotovili, da strokovni delavci slabše poznajo razvojne mejnike za socialno-emocionalno področje, saj so bili deleži pravilnih odgovorov, in sicer za področja: navezanost, emocionalno izražanje, zaznavanje sebe, odnos z odraslimi in odnos z vrstniki, večinoma pod 50 %. Tisti, ki imajo manj kot 10 let delovnih izkušenj, so dosegli nekoliko boljše rezultate v poznavanju mejnikov, od tistih z več kot 10 let delovnih izkušenj, razlik glede na delovno mesto ni bilo. Raziskava je pomembna z vidika izobraževanja strokovnih delavcev v predšolski vzgoji in z vidika uporabe metod za spodbujanje socialno-emocionalnega razvoja otrok, ki je ključen dejavnik pri uspešnem vključevanju otrok v šolo in širše družbeno okolje.
Ključne besede: razvojni mejniki, socialni razvoj, emocionalni razvoj, predšolska vzgoja, vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 14.12.2018; Ogledov: 2379; Prenosov: 449
 Celotno besedilo (1,27 MB) |
42. Razvijanje socialnih veščin v vrtcu skozi igroUrška Lukovnjak, 2018, diplomsko delo Opis: Socialne veščine so znanja, ki nam omogočajo vzpostavljanje stika z drugimi, nam lajšajo vključevanje v družbeno okolje ter interakcijo z drugimi. So načini, ki posamezniku pomagajo, da uresničuje svoje namene in zadovoljuje lastne potrebe v socialnem prostoru. Socialne veščine niso prirojene, temveč naučene, zato je učenje socialnih veščin pomemben proces. Razvoj in učenje socialnih veščin v predšolskem obdobju je izrednega pomena, saj imajo otroci na tem področju pogosto težave. Proces učenja socialnih veščin vrtcu poteka med vrstniki, v interakciji z vzgojitelji ter skozi raznovrstno skrbno načrtovane dejavnosti ter igro. Slednja je naravna dejavnost, ki otroku prinaša predvsem veselje, sprostitev in je zmeraj notranje motivirana. Ker se otroci najlažje učijo skozi igro, smo v praktičnem delu izvedli dejavnosti za razvijanje socialnih veščin pri otrocih skozi igro. S pripravljenimi družabnimi igrami smo raziskovali ali se je po izvajanju iger, za katere predvidevamo, da spodbujajo razvoj socialnih veščin, dejansko to tudi zgodilo. Zasnovali smo igre, v katere smo vključili vprašanja, za katera predvidevamo, da vplivajo na razvoj otrokovih veščin na emocionalnem in socialnem področju. S pomočjo izvedbe dejavnosti z igrami v vrtcu smo potrdili naša predvidevanja in postavljene teze, saj smo z ocenjevanjem otrok s pomočjo ocenjevalne lestvice dokazali učinek iger na razvoj socialnih veščin pri otrocih. Socialno-emocionalne veščine so se po zaključku iger močneje izražale tako v otroški igri kot tudi pri ostalih vlogah in odnosih, ki jih je posamezni otrok bil deležen. Med začetnim in končnim opazovanjem otrok so bile statistično značilne razlike v usvojenih socialnih veščinah. Rezultati predstavljajo pomemben prispevek k raziskovanju didaktičnih iger in raziskovanju socialnih veščin pri otrocih v predšolskem obdobju.
Ključne besede: socialni razvoj, emocionalni razvoj, socialne veščine, vloga vzgojitelja, igra.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2018; Ogledov: 4038; Prenosov: 866
Celotno besedilo (1,58 MB) |
43. Raziskovanje osnovnih kognitivnih konceptov za predšolske otroke iz drugačnega kulturnega okoljaPetra Veber, 2018, diplomsko delo Opis: Osnovni kognitivni koncepti so osnovne reprezentacije, ki jih uporabljajo otroci v predšolskem obdobju in z njimi gradijo znanje. Nanašajo se na številne situacije v vsakdanjem življenju, zato je razumevanje teh konceptov zelo pomembno, saj z njimi otroci lažje sledijo navodilom v šoli, doma in pri različnih aktivnostih. Ker jih uporabljamo v različnih kontekstih, mnogo otrokom predstavljajo težave; prav tako je različna njihova težavnost (od konkretnega do abstraktnega). Uvrstimo jih lahko k področju kognitivnega razvoja, ki zajema vse spremembe v mišljenju oziroma intelektualnih procesih in je eden izmed najpomembnejših področij razvoja. Namen diplomskega dela je bil raziskati razumevanje osnovnih kognitivnih konceptov pri otrocih, ki živijo v afriški državi Gambiji v slabših socialno-ekonomskih razmerah in v manj razvitem vzgojno-izobraževalnem sistemu. S prirejenim testom za osnovne kognitivne koncepte (Boehm, 2000) smo testirali 30 otrok iz Gambije glede na spol, predhodno izobraževanje (ali so bili predhodno vključeni v izobraževanje in vzgojno ustanovo ali ne) ter glede na pismenost staršev (pismenost oziroma nepismenost očeta ter matere). Rezultati so pokazali, da pri poznavanju in razumevanju kognitivnih konceptov pomembnih razlik med spoloma ni bilo, so se pa pojavile tendence razlik pri otrocih nepismenih in pismenih staršev ter med otroki, ki so bili predhodno že vključeni v izobraževanje, in otroki, ki te možnosti niso imeli. Razlike so se pokazale le na določenih področjih osnovnih kognitivnih konceptov.
Ključne besede: kognitivni razvoj, razvojni mejniki, osnovni kognitivni koncepti, predšolska vzgoja
Objavljeno v DKUM: 29.11.2018; Ogledov: 1560; Prenosov: 169
Celotno besedilo (1,70 MB) |
44. Učenje učenja odraslih z motnjo v duševnem razvoju s pomočjo lahkega branjaSimona Kuplen, 2018, magistrsko delo Opis: Za izobraževanje odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju je ključno vseživljenjsko izobraževanje. Del vseživljenjskega izobraževanja je učenje učenja. Odrasli z motnjo v duševnem razvoju imajo znižane intelektualne zmožnosti, zato potrebujejo drugačne načine, metode in strategije poučevanja in učenja. Pri tem je pomembno, da se tudi sami naučijo načinov, metod in strategij, kako se učiti. Eden izmed načinov, kjer si odrasli z motnjo v duševnem razvoju lahko pridobivajo zanje pomembne informacije je lahko branje. Lahko branje je napisano v njim primerni, razumljivi in lahko berljivi obliki. V empiričnem delu naloge smo preverjali sposobnosti učenja odraslih z motnjo v duševnem razvoju s pomočjo besedila v lahkem branju. Raziskava je bila narejena v Varstveno delovnem centru Murska Sobota. S testiranjem v lahkem branju smo dosegli pozitivne učinke na kognitivnem področju, predvsem glede spomina in zapomnitve informacij. Pri tem smo preverjali tudi ustreznost besedila, ki smo ga pripravili v ta namen. Ugotovili smo, da je aktivno učenje odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju mogoče in učinkovito, saj se je povečala njihova informiranost o izbrani tematiki.
Ključne besede: odrasli z motnjo v duševnem razvoju, učenje učenja, lahko branje, metode
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 2351; Prenosov: 531
Celotno besedilo (6,80 MB) |
45. Učinek didaktične igre medvedek Vsevedek na razvoj socialnih veščin vezanih na komunikacijoŠpela Petrovič, 2018, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili socialni razvoj in komunikacijo otrok, dva izmed ključnih dejavnikov za uspešno socializacijo ter kasnejši napredek otrok. Ob tem smo izpostavili pomen igre, osrednjega sredstva za učenje v predšolskem obdobju, ki ga lahko uporabljamo tudi za učenje veščin socialne komunikacije. V praktičnem in empiričnem delu smo raziskali učinek didaktične igre medvedek Vsevedek. Igro smo izdelali sami in pri tem premišljeno vključili želene elemente raziskovanja, tj. spremljanje napredka otrok v verbalni, neverbalni in simbolni komunikaciji ter spremljanje izboljšanja njihove pozornosti. V raziskavi je sodelovalo 17 otrok, starih med 5 in 6 let. Rezultati so pokazali, da so izboljšali svoje veščine pri vseh merjenih postavkah. S testiranjem vseh otrok v skupini pred in po uporabi igre smo ugotovili, da so najvišje povprečne vrednosti pri verbalni, neverbalni in simbolni komunikaciji izkazovali pri zadnjem testiranju. Otroci so tako izboljšali sposobnosti verbalnega opisovanja pojmov, ki so jih predstavili bolj podrobno in na več različnih načinov. Pri neverbalni komunikaciji so uporabljali več kompleksnih gibov, ki so jih povezovali v celoto. Tudi pri simbolni komunikaciji oz. risanju smo zaznali več podrobnosti, saj so otroci v risbe vložili več truda. Podobne rezultate je pokazala tudi analiza elevacijskega vprašalnika za strokovne delavke, ki so ves čas opazovale potek raziskovanja v skupini. Rezultati so pomembni zlasti iz vidika uporabe družabnih iger za razvoj posameznih veščin, vezanih na socialno komunikacijo.
Ključne besede: socialne veščine, komunikacija, didaktična igra, predšolska vzgoja, metode
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 1446; Prenosov: 195
Celotno besedilo (3,06 MB) |
46. Spoznavanje čustev z vodenimi dejavnostmi v predšolskem obdobjuPatricija Brmež Palma, 2018, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu smo opredelili čustva kot proces, načine izražanja čustev, prepoznavanja čustev ter strategije za regulacijo in obvladovanje čustev. Pri opisu pomembnih strategij za regulacijo čustev smo izpostavili jezo, strah, žalost, ljubosumje in krivdo. Osvetlili smo pomen učenja o čustvih v predšolskem obdobju, saj to predstavlja temelj za zdravo in uspešno integracijo čustev v vsakdanjem življenju. Ugotovili smo, da je za otroke v vrtcu potrebno ustvariti primerno in spodbudno okolje, ki bo pomagalo pri izražanju čustev vsakega posameznika. V praktičnem delu naloge smo načrtovali, izvedli in evalvirali deset dnevni projekt na temo čustev, kjer so otroci skozi vodene dejavnosti spoznavali osnovna in kompleksna čustva. Pri izvedbi projekta smo spoznali, da so otroci tako doma, kakor v vrtcu premalokrat deležni seznanjanja s čustvi, zaradi česar čustva težje prepoznajo in jih posledično težje izražajo ter uravnavajo. Otroci so bili namreč v začetku projektnega dela zadržani, čustva pa so bistveno težje razlikovali in se o njih odkrito pogovarjali. Ob ugodni čustveni klimi in primerni motivaciji vzgojitelja so tekom projekta vedoželjno in brez težav usvajali znanja o čustvih. Evalvacija je pokazala, da se je po zaključku vodenih dejavnosti povečalo znanje otrok o čustvih, povečala se je tudi njihova zmožnost za besedno izražanje o tem kako se počutijo, otroci so po zaključku vodenih dejavnosti znali povedati zakaj čutijo določeno čustvo, kar pomeni, da so ga tudi brez težav prepoznali. Spoznali smo, da so otroci strategije o uravnavanju čustev dobro ponotranjili, vendar menimo, da bi bilo za še uspešnejše spoznavanje čustev potrebno pogovor in dejavnosti vpeljati v vsakotedenske učne priprave strokovnih delavcev.
Ključne besede: predšolska vzgoja, čustva, socialno emocionalno učenje, metode
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 5826; Prenosov: 1783
Celotno besedilo (1,61 MB) |
47. Dobre prakse in izzivi medkulturne vzgoje v predšolskem obdobjuSumedija Agić, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskovali kompetence vzgojiteljev za delo z otroki priseljenci. V teoretičnem delu smo predstavili pomen in pomembnost medkulturne vzgoje za predšolske otroke, vlogo vzgojitelja in njegovih kompetenc ter njegov vpliv na predšolskega otroka. V empiričnem delu smo ugotavljali kompetentnost strokovnih delavcev pri vključevanju otrok priseljencev (N = 491), in sicer glede na starost, delovno mesto, izobrazbo, spol in delovne izkušnje. Razlik glede na spol ni, pojavljajo pa se razlike glede na delovno mesto, pri čemer se kot najkompetentnejši kažejo svetovalni delavci. Prav tako se kažejo razlike glede na izobrazbo – raziskava je namreč pokazala, da strokovni delavci z univerzitetno izobrazbo najpogosteje uporabljajo posebne metode za delo s priseljenci, sledijo jim zaposleni z višjo ali visokošolsko izobrazbo, najmanj pogosto pa jih uporabljajo zaposleni s srednješolsko izobrazbo. Ugotovili smo tudi, da so najkompetentnejši strokovni delavci s 16 ali več let delovne dobe. Rezultati pri razlikah glede na kraj vrtca so pokazali, da se v mestnih vrtcih uporablja manj individualiziranih programov, na vasi pa manj posebnih metod za delo z otroki priseljenci. Na podlagi tega sklepamo, da so kompetence vzgojiteljev pri delu z otroki priseljenci precej neenotne, zlasti na šibkejših področjih, npr. znanje o posebnih metodah, uporaba teh metod, izdelava individualiziranih programov, poznavanje družinskih okoliščin in spodbujanje dvojezičnosti preko slikanic, napisov, otroške literature. Hkrati pa imajo strokovni delavci pretežno pozitivna stališča do dela z otroki priseljenci, razvijanja strpnosti, sprejemanja drugih kultur, prilagoditev in vključevanja otrok priseljencev v dejavnosti, kar je dober temelj za razvoj medkulturne vzgoje ter uspešne inkluzije otrok priseljencev v sistem predšolske vzgoje.
Ključne besede: predšolska vzgoja, otroci priseljenci, medkulturna vzgoja, kompetence, vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1742; Prenosov: 318
Celotno besedilo (1,21 MB) |
48. Uporaba metod za socialno-emocionalni razvoj otrok v prvem in drugem starostnem obdobjuMetka Purgaj, 2018, diplomsko delo Opis: Socialni in emocionalni razvoj otroka sta ključnega pomena za njegov vsestranski razvoj. Cilje za razvoj tega področja zasledimo tudi v Kurikulumu za vrtce, kjer je opredeljen v področju dejavnosti družbe. V diplomskem delu smo se najprej posvetili socialnemu razvoju, za razvoj katerega je potreben dober odnos dojenčka oziroma kasneje otroka s starši. Poleg tega pa sta pri spodbujanju socialnega razvoja pomembni tudi igra in druženje z vrstniki ter odraslimi. Za emocionalni ali čustveni razvoj je prav tako pomembna družina, ki otroku omogoča varnost in na katero se otrok naveže. V okviru emocionalnega razvoja se otrok nauči zaznavanja čustev, regulacije čustev in prepoznavanja čustev pri drugih. V empiričnem delu diplomske naloge smo izvedli raziskavo o metodah za spodbujanje socialno-emocionalnega razvoja. V raziskavi je sodelovalo 211 strokovnih delavcev iz različnih regij Slovenije. V raziskavi smo ugotovili, da strokovni delavci ne poznajo metod za spodbujanje socialno-emocionalnega razvoja dovolj dobro, čeprav temu področju pripisujejo največji pomen. Ugotovili smo tudi, da strokovni delavci v homogenih skupinah prvega starostnega obdobja pogosteje uporabljajo omenjene metode kot tisti, ki delajo v heterogenih skupinah. Uporaba metod je odvisna predvsem od osebnostnih značilnosti strokovnega delavca. Rezultati za drugo starostno obdobje kažejo, da imajo pomembno vlogo pri uporabi metod izobrazba in delovne izkušnje, večina strokovnih delavcev pogosteje uporablja lažje metode za spodbujanje socialno-emocionalnega razvoja. Raziskava odkriva pomembne vidike, vezane na uporabo teh metod, in možnosti uporabe spoznanj v praksi.
Ključne besede: socialni razvoj, emocionalni razvoj, razvojni mejniki, vloga strokovnih delavcev, predšolska vzgoja
Objavljeno v DKUM: 19.06.2018; Ogledov: 1956; Prenosov: 356
Celotno besedilo (1,24 MB) |
49. Učenje učenja govora in jezika pri učencih z motnjo v duševnem razvoju na primeru knjige v lahkem branjuNina Volčanjk, 2018, magistrsko delo Opis: Besedila v obliki lahkega branja omogočajo odraslim in otrokom z motnjo v duševnem razvoju, da se v današnjem okolju počutijo kot enakovredni in samostojnejši posamezniki. Posamezniki z motnjo v duševnem razvoju namreč počasneje usvajajo znanje ter počasneje razvijajo kompetence govora, jezika in komunikacije. Besedila v obliki lahkega branja jim omogočajo, da se samostojno izobražujejo, širijo svoje obzorje in razvijajo svoj besedni zaklad ter kompetenco učenja učenja, katere sestavni deli so govor, jezik in komunikacija.
Rezultati v empiričnem delu naloge so pokazali, da učenci z lažjo motnjo v duševnem razvoju bolje razumejo besedilo v obliki lahkega branja (eksperimentalna skupina) kot običajno besedilo v primerjavi z učenci, kjer smo brali besedilo v običajni obliki (kontrolna skupina). Prav tako so rezultati pokazali, da so kompetence govora, jezika in komunikacije statistično značilno višje pri učencih, ki so poslušali besedilo v obliki lahkega branja. Učenci, ki so poslušali besedilo v obliki lahkega branja, so svojo razlago pogosteje podkrepili na primerih iz besedila, v večji meri pravilno odgovarjali in pojasnjevali besedne zveze in imeli so manj težav z vzročno-posledičnimi razmerji in argumentacijo svojih dogovorov kot učenci kontrolne skupine. V celoti so bili odgovori učencev v eksperimentalni skupini bolje strukturirani, imeli so kompleksnejšo strukturo povedi, odgovarjali so bolj samozavestno in prepričano od svojih vrstnikov v kontrolni skupini. Z raziskavo smo dokazali, da je uporaba besedil v obliki lahkega branja bolj učinkovita z vidika razvijanja kompetence učenja učenja na preučevanih postavkah (govor, jezik, komunikacija).
Ključne besede: motnja v duševnem razvoju, učenci s posebnimi potrebami, učenje učenja, lahko branje, govorno-jezikovne motnje, govor, jezik, komunikacija.
Objavljeno v DKUM: 11.06.2018; Ogledov: 2057; Prenosov: 389
Celotno besedilo (2,65 MB) |
50. Spoznajmo gledališče - projekt z učenci 1. razreda osnovne šoleBeti Radić, 2018, diplomsko delo Opis: Gledališče je lahko tudi prostor za učenje in raziskovanje različnih tem. V tem diplomskem delu se bomo posvetili vprašanju, ali je mogoče preko gledaliških dejavnosti in gledališke predstave približati otrokom tudi vrednote, pri čemer se bomo osredotočili na vrednoto poštenje. S projektnim delom bomo skušali ugotoviti, ali otroci zaradi vključenosti v proces gledaliških dejavnosti in gledališke predstave bolje razumejo, kaj je poštenje, v kakšnih vidikih se kaže in kako podoživljajo gledališko vsebino iz vidika te vrednote. Poštenje kot vrednoto smo zbrali zato, ker se dotika vseh moralnih vrednot človeštva, kar pomeni, da smo pošteni do ožje in širše družbe, predvsem pa do sebe, to pa ustvarja dobre medsebojne odnose in dobro počutje posameznika. S projektnim delom smo otrokom skozi aktivne dejavnosti in ob izvedbi gledališke predstave doprinesli novo znanje gledališča, gledaliških ustvarjalcev ter približali znanje o vrednoti poštenja. Z aktivnimi dejavnostmi smo otroke seznanili z vlogami gledaliških ustvarjalcev (kako se imenuje in deluje), oblikovali in izvedli gledališko predstavo ter dosegli zastavljene cilje za učinkovitost projekta. Cilj projekta je bil predvsem sam proces gledaliških dejavnosti ter spoznavanje vrednote poštenje skozi zgodbo ter uporabo v drugih okoliščinah. Po zaključku projekta so otroci bolje razumeli, kaj je gledališka predstava in kdo v njej sodeluje. Vsi vključeni otroci so ob neposrednem vprašanju in preko anekdote jasno razumeli, kdo je pošten človek. Nekoliko manj so se kazale razlike v razumevanju, zakaj lažemo in kaj so razlogi za laganje.
Ključne besede: dramsko gledališče, gledališki ustvarjalci, poštenje, projektno delo, vrednote.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2018; Ogledov: 1453; Prenosov: 167
Celotno besedilo (1,53 MB) |
