31. Razvijanje socialnih veščin pri izvajanju taborniških dejavnosti za otroke v predšolskem obdobjuMatej Brunšek, 2019, diplomsko delo Opis: Socialne veščine ali kompetence, ki omogočajo človeku uresničevati svoje namene in zadovoljevati svoje potrebe v socialnem okolju, je potrebno razvijati že v zgodnjem otroštvu. Šibko razvite socialne veščine lahko vodijo v vrsto različnih težav v adolescenci in odrasli dobi. Socialni razvoj poteka najprej v manjših, intimnih socialnih skupinah (družinah), nato pa v širših družbenih skupinah in organizacijah. S socializacijo otroci razvijejo navade, spretnosti, vrednote in nagibe, s katerimi postanejo odgovorni in ustvarjalni člani družbe. Za razvijanje socialnih veščin obstajajo tudi socialno interaktivne igre. Te omogočajo, da se otroci vživljajo v različne vloge, razvijajo solidarnost, spodbujajo medsebojno pomoč in upoštevajo različnost. Te igre pomagajo v skupino vključiti tiste otroke, ki so manj opazni ali zavrnjeni, hkrati pa spodbujajo sodelovanje za doseganje skupnih ciljev. Prav tak način dela je značilen za taborniško gibanje. V praktičnem delu naloge smo preizkušali način dela, ki ga taborniki uporabljajo pri delu z otroki in koliko je ta učinkovit za doseganje ciljev na področju razvoja socialnih kompetenc, saj smo skozi izvedbo taborniških dejavnosti na realnem vzorcu predšolskih otrok analizirali njihov napredek na socialnem področju. Ugotovili smo, da taborniške dejavnosti pozitivno vplivajo na komunikacijo, medsebojne odnose, reševanje problemov ter poznavanje sebe in drug drugega. Rezultati raziskave predstavljajo pomemben napredek na področju raziskovanja tako razvoja socialnih kompetenc kot taborništva.
Ključne besede: Predšolska vzgoja, socialne veščine, taborništvo, projektno delo
Objavljeno v DKUM: 02.04.2019; Ogledov: 1390; Prenosov: 141
 Celotno besedilo (2,31 MB) |
32. Vključevanje albansko govorečih otrok v vrtecRrezarta Zumeri, 2019, diplomsko delo Opis: Proces vključevanja v družbo je zelo pomemben proces v življenju otroka priseljenca. Uspešnost vključevanja pomembno vpliva na nadaljnje počutje otroka priseljenca in njegov razvoj v novem okolju. Zavedati pa se moramo morebitnih težav, s katerimi se soočajo otroci priseljenci, njihovi starši in strokovni delavci v procesu vključevanja otrok, ki prihajajo iz drugačnega kulturnega okolja. V tem obdobju je ena izrazitejših težav jezik, prav tako pa vzgojitelji nimajo dovolj didaktičnih gradiv za delo z otroki priseljenci, v našem primeru z albansko govorečimi otroki. Zato smo v okviru praktičnega dela diplomske naloge razvili dvojezično didaktično gradivo in dvojezična obvestila za starše, in sicer v slovenskem in albanskem jeziku. Kakovost pripravljenega gradiva smo evalvirali tako, da smo gradivo dali vzgojiteljem v uporabo in oceno. Ocene pripravljenega gradiva pričajo o kakovostnem, uporabnem in primernem gradivu tako za predšolske otroke kot tudi za starše albansko govorečih otrok in vse strokovne delavce, ki sodelujejo v procesu vključevanja otroka priseljenca. Diplomsko delo tako na pomemben način prispeva k večjemu naboru didaktičnih gradiv pri vzgoji in izobraževanju albansko govorečih otrok v slovenskem okolju in pri delu strokovnih delavcev v vrtcih z albansko govorečimi starši.
Ključne besede: otroci priseljenci, starši otrok priseljencev, vzgojitelj predšolskih otrok, albanski jezik, didaktična gradiva.
Objavljeno v DKUM: 13.03.2019; Ogledov: 3184; Prenosov: 450
Celotno besedilo (1,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
33. Telesne lutke kot spodbujevalec pozitivne samopodobe pri predšolskih otrocihKatja Gjerek, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo želeli prikazati, da lahko tudi prek telesnih lutk vplivamo na pozitivno samopodobo pri otrocih. V teoretičnem delu smo se posvetili obrazložitvi igre, njenemu pomenu in oblikam. Podrobneje smo razčlenili simbolno igro, ali z drugimi besedami, igro vlog. Obrazložili smo pomen lutk za razvoj otrok ter našteli lutkovne tehnike in metode dela z lutkami. Pozornost smo namenili tudi samopodobi, znakom pozitivne in negativne samopodobe ter vzgojiteljevi vlogi pri spodbujanju pozitivne samopodobe.
V praktičnem delu smo teoretična izhodišča preizkusili v praksi. S pomočjo šestih priprav smo otroke spodbudili k razmišljanju o lutkah in o sebi. Z otroki smo izdelovali telesne lutke, z njimi plesali, se pogovarjali ter opazovali in primerjali. Spodbudili smo jih k ustvarjanju zgodbice in izpolnitvi svoje osebne izkaznice.
Ključne besede: Otroška igra, simbolna igra, telesna lutka, pozitivna samopodoba
Objavljeno v DKUM: 18.02.2019; Ogledov: 1611; Prenosov: 180
Celotno besedilo (1,71 MB) |
34. Razvojni mejniki socialno-emocionalnega razvoja v predšolskem obdobjuPolona Kangler, 2018, diplomsko delo Opis: Področje socialno-emocionalnega razvoja je eno pomembnejših področij v razvoju predšolskega otroka. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili razvojne mejnike socialnega in emocionalnega razvoja, ki strokovnim delavcem pomagajo pri organizaciji spodbudnega okolja ter pri načrtovanju primernih dejavnosti za skupino ali posameznega otroka, s katerimi pripomorejo k spodbujanju socialnega in emocionalnega razvoja. Zelo pomembno je, kakšne spodbude in možnosti otroku nudijo strokovni delavci, saj s tem vplivajo na socialno-emocionalni razvoj. Empirični del zajema raziskavo (N = 180), kjer smo ugotovili, da strokovni delavci slabše poznajo razvojne mejnike za socialno-emocionalno področje, saj so bili deleži pravilnih odgovorov, in sicer za področja: navezanost, emocionalno izražanje, zaznavanje sebe, odnos z odraslimi in odnos z vrstniki, večinoma pod 50 %. Tisti, ki imajo manj kot 10 let delovnih izkušenj, so dosegli nekoliko boljše rezultate v poznavanju mejnikov, od tistih z več kot 10 let delovnih izkušenj, razlik glede na delovno mesto ni bilo. Raziskava je pomembna z vidika izobraževanja strokovnih delavcev v predšolski vzgoji in z vidika uporabe metod za spodbujanje socialno-emocionalnega razvoja otrok, ki je ključen dejavnik pri uspešnem vključevanju otrok v šolo in širše družbeno okolje.
Ključne besede: razvojni mejniki, socialni razvoj, emocionalni razvoj, predšolska vzgoja, vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 14.12.2018; Ogledov: 2379; Prenosov: 394
Celotno besedilo (1,27 MB) |
35. Razvijanje socialnih veščin v vrtcu skozi igroUrška Lukovnjak, 2018, diplomsko delo Opis: Socialne veščine so znanja, ki nam omogočajo vzpostavljanje stika z drugimi, nam lajšajo vključevanje v družbeno okolje ter interakcijo z drugimi. So načini, ki posamezniku pomagajo, da uresničuje svoje namene in zadovoljuje lastne potrebe v socialnem prostoru. Socialne veščine niso prirojene, temveč naučene, zato je učenje socialnih veščin pomemben proces. Razvoj in učenje socialnih veščin v predšolskem obdobju je izrednega pomena, saj imajo otroci na tem področju pogosto težave. Proces učenja socialnih veščin vrtcu poteka med vrstniki, v interakciji z vzgojitelji ter skozi raznovrstno skrbno načrtovane dejavnosti ter igro. Slednja je naravna dejavnost, ki otroku prinaša predvsem veselje, sprostitev in je zmeraj notranje motivirana. Ker se otroci najlažje učijo skozi igro, smo v praktičnem delu izvedli dejavnosti za razvijanje socialnih veščin pri otrocih skozi igro. S pripravljenimi družabnimi igrami smo raziskovali ali se je po izvajanju iger, za katere predvidevamo, da spodbujajo razvoj socialnih veščin, dejansko to tudi zgodilo. Zasnovali smo igre, v katere smo vključili vprašanja, za katera predvidevamo, da vplivajo na razvoj otrokovih veščin na emocionalnem in socialnem področju. S pomočjo izvedbe dejavnosti z igrami v vrtcu smo potrdili naša predvidevanja in postavljene teze, saj smo z ocenjevanjem otrok s pomočjo ocenjevalne lestvice dokazali učinek iger na razvoj socialnih veščin pri otrocih. Socialno-emocionalne veščine so se po zaključku iger močneje izražale tako v otroški igri kot tudi pri ostalih vlogah in odnosih, ki jih je posamezni otrok bil deležen. Med začetnim in končnim opazovanjem otrok so bile statistično značilne razlike v usvojenih socialnih veščinah. Rezultati predstavljajo pomemben prispevek k raziskovanju didaktičnih iger in raziskovanju socialnih veščin pri otrocih v predšolskem obdobju.
Ključne besede: socialni razvoj, emocionalni razvoj, socialne veščine, vloga vzgojitelja, igra.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2018; Ogledov: 4038; Prenosov: 794
Celotno besedilo (1,58 MB) |
36. Raziskovanje osnovnih kognitivnih konceptov za predšolske otroke iz drugačnega kulturnega okoljaPetra Veber, 2018, diplomsko delo Opis: Osnovni kognitivni koncepti so osnovne reprezentacije, ki jih uporabljajo otroci v predšolskem obdobju in z njimi gradijo znanje. Nanašajo se na številne situacije v vsakdanjem življenju, zato je razumevanje teh konceptov zelo pomembno, saj z njimi otroci lažje sledijo navodilom v šoli, doma in pri različnih aktivnostih. Ker jih uporabljamo v različnih kontekstih, mnogo otrokom predstavljajo težave; prav tako je različna njihova težavnost (od konkretnega do abstraktnega). Uvrstimo jih lahko k področju kognitivnega razvoja, ki zajema vse spremembe v mišljenju oziroma intelektualnih procesih in je eden izmed najpomembnejših področij razvoja. Namen diplomskega dela je bil raziskati razumevanje osnovnih kognitivnih konceptov pri otrocih, ki živijo v afriški državi Gambiji v slabših socialno-ekonomskih razmerah in v manj razvitem vzgojno-izobraževalnem sistemu. S prirejenim testom za osnovne kognitivne koncepte (Boehm, 2000) smo testirali 30 otrok iz Gambije glede na spol, predhodno izobraževanje (ali so bili predhodno vključeni v izobraževanje in vzgojno ustanovo ali ne) ter glede na pismenost staršev (pismenost oziroma nepismenost očeta ter matere). Rezultati so pokazali, da pri poznavanju in razumevanju kognitivnih konceptov pomembnih razlik med spoloma ni bilo, so se pa pojavile tendence razlik pri otrocih nepismenih in pismenih staršev ter med otroki, ki so bili predhodno že vključeni v izobraževanje, in otroki, ki te možnosti niso imeli. Razlike so se pokazale le na določenih področjih osnovnih kognitivnih konceptov.
Ključne besede: kognitivni razvoj, razvojni mejniki, osnovni kognitivni koncepti, predšolska vzgoja
Objavljeno v DKUM: 29.11.2018; Ogledov: 1560; Prenosov: 157
Celotno besedilo (1,70 MB) |
37. Učenje učenja odraslih z motnjo v duševnem razvoju s pomočjo lahkega branjaSimona Kuplen, 2018, magistrsko delo Opis: Za izobraževanje odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju je ključno vseživljenjsko izobraževanje. Del vseživljenjskega izobraževanja je učenje učenja. Odrasli z motnjo v duševnem razvoju imajo znižane intelektualne zmožnosti, zato potrebujejo drugačne načine, metode in strategije poučevanja in učenja. Pri tem je pomembno, da se tudi sami naučijo načinov, metod in strategij, kako se učiti. Eden izmed načinov, kjer si odrasli z motnjo v duševnem razvoju lahko pridobivajo zanje pomembne informacije je lahko branje. Lahko branje je napisano v njim primerni, razumljivi in lahko berljivi obliki. V empiričnem delu naloge smo preverjali sposobnosti učenja odraslih z motnjo v duševnem razvoju s pomočjo besedila v lahkem branju. Raziskava je bila narejena v Varstveno delovnem centru Murska Sobota. S testiranjem v lahkem branju smo dosegli pozitivne učinke na kognitivnem področju, predvsem glede spomina in zapomnitve informacij. Pri tem smo preverjali tudi ustreznost besedila, ki smo ga pripravili v ta namen. Ugotovili smo, da je aktivno učenje odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju mogoče in učinkovito, saj se je povečala njihova informiranost o izbrani tematiki.
Ključne besede: odrasli z motnjo v duševnem razvoju, učenje učenja, lahko branje, metode
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 2351; Prenosov: 503
Celotno besedilo (6,80 MB) |
38. Učinek didaktične igre medvedek Vsevedek na razvoj socialnih veščin vezanih na komunikacijoŠpela Petrovič, 2018, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili socialni razvoj in komunikacijo otrok, dva izmed ključnih dejavnikov za uspešno socializacijo ter kasnejši napredek otrok. Ob tem smo izpostavili pomen igre, osrednjega sredstva za učenje v predšolskem obdobju, ki ga lahko uporabljamo tudi za učenje veščin socialne komunikacije. V praktičnem in empiričnem delu smo raziskali učinek didaktične igre medvedek Vsevedek. Igro smo izdelali sami in pri tem premišljeno vključili želene elemente raziskovanja, tj. spremljanje napredka otrok v verbalni, neverbalni in simbolni komunikaciji ter spremljanje izboljšanja njihove pozornosti. V raziskavi je sodelovalo 17 otrok, starih med 5 in 6 let. Rezultati so pokazali, da so izboljšali svoje veščine pri vseh merjenih postavkah. S testiranjem vseh otrok v skupini pred in po uporabi igre smo ugotovili, da so najvišje povprečne vrednosti pri verbalni, neverbalni in simbolni komunikaciji izkazovali pri zadnjem testiranju. Otroci so tako izboljšali sposobnosti verbalnega opisovanja pojmov, ki so jih predstavili bolj podrobno in na več različnih načinov. Pri neverbalni komunikaciji so uporabljali več kompleksnih gibov, ki so jih povezovali v celoto. Tudi pri simbolni komunikaciji oz. risanju smo zaznali več podrobnosti, saj so otroci v risbe vložili več truda. Podobne rezultate je pokazala tudi analiza elevacijskega vprašalnika za strokovne delavke, ki so ves čas opazovale potek raziskovanja v skupini. Rezultati so pomembni zlasti iz vidika uporabe družabnih iger za razvoj posameznih veščin, vezanih na socialno komunikacijo.
Ključne besede: socialne veščine, komunikacija, didaktična igra, predšolska vzgoja, metode
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 1446; Prenosov: 176
Celotno besedilo (3,06 MB) |
39. Spoznavanje čustev z vodenimi dejavnostmi v predšolskem obdobjuPatricija Brmež Palma, 2018, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu smo opredelili čustva kot proces, načine izražanja čustev, prepoznavanja čustev ter strategije za regulacijo in obvladovanje čustev. Pri opisu pomembnih strategij za regulacijo čustev smo izpostavili jezo, strah, žalost, ljubosumje in krivdo. Osvetlili smo pomen učenja o čustvih v predšolskem obdobju, saj to predstavlja temelj za zdravo in uspešno integracijo čustev v vsakdanjem življenju. Ugotovili smo, da je za otroke v vrtcu potrebno ustvariti primerno in spodbudno okolje, ki bo pomagalo pri izražanju čustev vsakega posameznika. V praktičnem delu naloge smo načrtovali, izvedli in evalvirali deset dnevni projekt na temo čustev, kjer so otroci skozi vodene dejavnosti spoznavali osnovna in kompleksna čustva. Pri izvedbi projekta smo spoznali, da so otroci tako doma, kakor v vrtcu premalokrat deležni seznanjanja s čustvi, zaradi česar čustva težje prepoznajo in jih posledično težje izražajo ter uravnavajo. Otroci so bili namreč v začetku projektnega dela zadržani, čustva pa so bistveno težje razlikovali in se o njih odkrito pogovarjali. Ob ugodni čustveni klimi in primerni motivaciji vzgojitelja so tekom projekta vedoželjno in brez težav usvajali znanja o čustvih. Evalvacija je pokazala, da se je po zaključku vodenih dejavnosti povečalo znanje otrok o čustvih, povečala se je tudi njihova zmožnost za besedno izražanje o tem kako se počutijo, otroci so po zaključku vodenih dejavnosti znali povedati zakaj čutijo določeno čustvo, kar pomeni, da so ga tudi brez težav prepoznali. Spoznali smo, da so otroci strategije o uravnavanju čustev dobro ponotranjili, vendar menimo, da bi bilo za še uspešnejše spoznavanje čustev potrebno pogovor in dejavnosti vpeljati v vsakotedenske učne priprave strokovnih delavcev.
Ključne besede: predšolska vzgoja, čustva, socialno emocionalno učenje, metode
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 5826; Prenosov: 1698
Celotno besedilo (1,61 MB) |
40. Dobre prakse in izzivi medkulturne vzgoje v predšolskem obdobjuSumedija Agić, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskovali kompetence vzgojiteljev za delo z otroki priseljenci. V teoretičnem delu smo predstavili pomen in pomembnost medkulturne vzgoje za predšolske otroke, vlogo vzgojitelja in njegovih kompetenc ter njegov vpliv na predšolskega otroka. V empiričnem delu smo ugotavljali kompetentnost strokovnih delavcev pri vključevanju otrok priseljencev (N = 491), in sicer glede na starost, delovno mesto, izobrazbo, spol in delovne izkušnje. Razlik glede na spol ni, pojavljajo pa se razlike glede na delovno mesto, pri čemer se kot najkompetentnejši kažejo svetovalni delavci. Prav tako se kažejo razlike glede na izobrazbo – raziskava je namreč pokazala, da strokovni delavci z univerzitetno izobrazbo najpogosteje uporabljajo posebne metode za delo s priseljenci, sledijo jim zaposleni z višjo ali visokošolsko izobrazbo, najmanj pogosto pa jih uporabljajo zaposleni s srednješolsko izobrazbo. Ugotovili smo tudi, da so najkompetentnejši strokovni delavci s 16 ali več let delovne dobe. Rezultati pri razlikah glede na kraj vrtca so pokazali, da se v mestnih vrtcih uporablja manj individualiziranih programov, na vasi pa manj posebnih metod za delo z otroki priseljenci. Na podlagi tega sklepamo, da so kompetence vzgojiteljev pri delu z otroki priseljenci precej neenotne, zlasti na šibkejših področjih, npr. znanje o posebnih metodah, uporaba teh metod, izdelava individualiziranih programov, poznavanje družinskih okoliščin in spodbujanje dvojezičnosti preko slikanic, napisov, otroške literature. Hkrati pa imajo strokovni delavci pretežno pozitivna stališča do dela z otroki priseljenci, razvijanja strpnosti, sprejemanja drugih kultur, prilagoditev in vključevanja otrok priseljencev v dejavnosti, kar je dober temelj za razvoj medkulturne vzgoje ter uspešne inkluzije otrok priseljencev v sistem predšolske vzgoje.
Ključne besede: predšolska vzgoja, otroci priseljenci, medkulturna vzgoja, kompetence, vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1742; Prenosov: 302
Celotno besedilo (1,21 MB) |
