31. Upodabljanje različnih kultur preko likovnih dejavnosti v vrtcuKarin Lešer, 2020, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Upodabljanje različnih kultur preko likovnih dejavnosti v vrtcu je bil raziskati didaktične načine, možnosti in metode za seznanjanje predšolskih otrok z različnimi kulturami preko seznanjanja z novimi likovnimi tehnikami. Pri tem smo uporabili različna področja likovnega ustvarjanja.
Diplomsko delo sestavljata teoretični in praktični del.
V teoretičnem delu je predstavljena opredelitev medpodročnega povezovanja, predvsem med likovno umetnostjo in družbo, sama likovna umetnost ter vzgojna načela pri likovni umetnosti, ki jih opredeljuje Kurikulum za vrtce, predstavljena je didaktika likovne dejavnosti in njena področja ter različne kulture sveta, ki so bile zajete v praktičnem delu (Afriška, Indijanska, kultura Eskimov in Kitajska kultura).
V praktičnem delu diplomskega dela so predstavljene interpretacije podatkov, ki smo jih pridobili preko opazovanja pri izvajanju dejavnosti v vrtcu. Ključne besede: predšolska vzgoja, likovna vzgoja, likovne tehnike, različne kulture, družba Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 1488; Prenosov: 196
Celotno besedilo (1,65 MB) |
32. Povezanost med vrednotami vzgojiteljev in načinom dela z otroki priseljenci v predšolski vzgojiMatija Brmež, 2020, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu naloge smo predstavili pomembnost vključevanja otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem iz vidika različnih programov, zakonodaje oz. pomembnih dokumentov, ki opredeljujejo vključevanje otrok priseljencev. Osvetlili smo pomen vrednot pri delovanju posameznika, v našem primeru pri delu strokovnih delavcev v predšolski vzgoji ter skušali to povezati tudi z medkulturno vzgojo. Ključnega pomena pri delu z otroki priseljenci je zagotavljanje pogojev za uspešno integracijo, ki pa so pogosto preplet organizacijskih in predvsem tudi osebnih dejavnikov, kamor sodijo vrednote. V empiričnem delu naloge smo raziskovali katere vrednote strokovni delavci ocenjujejo kot najbolj pomembne in kako se te vrednote povezujejo z njihovim delom z otroki priseljenci. V raziskavi je sodelovalo 461 strokovnih delavcev. Vrednote smo razdelili v dve skupini, v vrednote usmerjene na druge in vrednote usmerjene vase. Ugotovili smo, da strokovni delavci v večji meri izražajo vrednote usmerjene na druge od vrednot usmerjenih vase, saj so bile povprečne vrednosti pri vrednotah usmerjenih na druge praviloma višje. Med vrednotami usmerjenimi na druge je najbolj pomembna vrednota učiti otroke kako biti iskren in odgovoren. Analiza korelacij je pokazala, da pri vrednotah usmerjenih na druge prihaja do več statistično pomembnih pozitivnih korelacij z metodami dela z otroki priseljenci, kot pri vrednotah usmerjenih vase. Prav tako so bili višji tudi korelacijski koeficienti, kar nakazuje na močnejše povezave med postavkami. Rezultati naloge so pomembni, saj nakazujejo, da se usmerjenost vrednot vzgojitelja povezuje z njegovo kompetentnostjo pri delu z otroki priseljenci, zlasti pri uporabi specifičnih metod dela. Ključne besede: priseljenci, integracija, medkulturna vzgoja, vrednote, predšolska vzgoja Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 1078; Prenosov: 219
Celotno besedilo (955,62 KB) |
33. Stališča vzgojiteljev in staršev o oglaševanju za otroke v predšolskem obdobjuMaja Jerčič, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo predstavili pomen potrošništva s poudarkom na potrošništvu družin in predšolskih otrok. Ugotovili smo, da je ključno orodje za spodbujanje potrošništva oglaševanje, zato je pomembno, da so otroci in starši medijsko in potrošniško pismeni. Pomembno je predvsem, da znajo vrednotiti, analizirati, kritično ocenjevati medije, razumeti njihov namen in oglaševalske taktike. V teoretičnem delu smo bolj podrobno raziskali teme, kot so vrste oglaševanja, psihološki kriteriji oglasov, značilnosti in učinkovitost oglaševanja za otroke ter pasti oglaševanja. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo stališč staršev in vzgojiteljev o oglaševanju, ki je namenjeno otrokom. Raziskava je potekala na vzorcu staršev in strokovnih delavcev v predšolski vzgoji (N = 272). Namen raziskave je bil analizirati stališča staršev in vzgojiteljev o oglaševanju v predšolskem obdobju. V vprašalnik smo vključili tri sklope: sklop stališč, vezanih na etičnost oglaševanja, sklop stališč o oglaševanju in vplivu na družino ter sklop stališč o učinkovitosti oglaševanja na otroke. Rezultati so pokazali, da strokovni delavci sicer izražajo nekoliko bolj kritična stališča do vsebin vseh treh sklopov, vendar statistično pomembnih razlik med njimi in starši ni, kar nakazuje, da bi morali strokovni delavci, zaposleni na področju predšolske vzgoje, okrepiti svoje strokovno znanje o medijski in potrošniški pismenosti. Ključne besede: oglaševanje, potrošništvo, stališča, medijska in potrošniška pismenost Objavljeno v DKUM: 20.02.2020; Ogledov: 1435; Prenosov: 281
Celotno besedilo (1,43 MB) |
34. Čustvene in vedenjske težave otrok priseljencev v predšolskem obdobjuAleksandra Raduha, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu v teoretičnem delu predstavljamo preseljevanje v Republiko Slovenijo, otroke priseljencev in njihovo vključevanje v vrtce ter pojav čustvenih in vedenjskih težav, ki jih spremljajo na poti v vrtčevsko skupino. V raziskavi smo ugotavljali, katere izstopajoče čustvene in vedenjske težave se kažejo pri otrocih priseljencih, v kolikšni meri se pojavljajo ter ali imajo otroci priseljenci podobne čustvene in vedenjske težave (npr. nepričakovani odzivi, nezainteresiranost, neubogljivost, utrujenost, anksioznost, agresivnost, šibki socialni stiki). Rezultati raziskave so pokazali, da strokovni delavci menijo, da se čustvene in vedenjske težave pri otrocih priseljencih pojavljajo, vendar v blažjih oblikah. V večji meri se pojavljajo nepričakovani odzivi otrok, ki izbruhnejo nenadno v obliki negativnega vedenja ter da otroci priseljenci manj komunicirajo. Rezultati so pomembni za opazovanje vedenj, vodenje in premagovanje čustvenih in vedenjskih težav pri otrocih priseljencih. Ključne besede: Otroci priseljenci, čustvene težave, vedenjske težave, pojavne oblike, predšolsko obdobje. Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1677; Prenosov: 469
Celotno besedilo (735,36 KB) |
35. Učenje komunikacije in socialnih veščin pri odrasli osebi z motnjo v duševnem razvoju - študija primeraSanja Vreča, 2019, magistrsko delo Opis: Uspeh posameznika v skupini je ključnega pomena za širši uspeh v življenju. Za oba uspeha so socialne veščine in komunikacijske kompetence osnovni dejavniki, ker omogočajo, navezovanje stikov, konstruktivno reševanje problemov in vključitev v širše socialno okolje. Za odrasle z motnjo v duševnem razvoju so te osnovne spretnosti velik napor in stres prav zaradi pomanjkanja komunikacijskih kompetenc ter socialnih veščin, ki predstavljajo osnovne gradnike za socializacijo. Raziskava je temeljila na kombiniranju kvalitativnih in kvantitativnih tehnik pridobivanja podatkov s pomočjo individualizirane ocenjevalne lestvice, opazovanja z udeležbo, pogovorov s strokovnimi delavci in branja strokovnih mnenj. Rezultati v empiričnem delu naloge so pokazali, da so se izbrani osebi med praktičnimi delavnicami in po njih izboljšale socialne veščine in komunikacijske kompetence. Prav tako so rezultati pokazali, da besedila v lahko berljivi obliki pomagajo izboljšati učenje komunikacije in socialnih veščin pri odrasli osebi z motnjo v duševnem razvoju. Odrasli osebi z motnjo v duševnem razvoju se je s pomočjo besedil v lahko berljivi obliki izboljšala tudi samoiniciativnost govora. Ključne besede: motnja v duševnem razvoju, odrasli s posebnimi potrebami, socialne veščine, komunikacija, praktične delavnice. Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 2255; Prenosov: 446
Celotno besedilo (3,19 MB) |
36. Delo z otroki priseljenci v posavskih vrtcihTina Očko Bizjan, 2019, diplomsko delo Opis: V nalogi v teoretičnem delu analiziramo družbene pojave, ki spremljajo priseljevanje, ter vloge vseh sodelujočih pri vključevanju otrok priseljencev v vrtec. V raziskavi smo ugotavljali, kakšno podporo imajo posavski vrtci pri vključevanju otrok priseljencev v vrtec, saj je za Posavje značilno, da se na to področje priseljuje veliko družin iz različnih delov bivše SFRJ in je v vrtcih zaradi tega specifično razmerje slovenskih otrok in otrok priseljencev. Rezultati raziskave so pokazali, da v vrtcih primanjkuje didaktičnih pripomočkov in literature za delo z otroki priseljenci. Ugotovili smo, da največjo oviro in težavo pri vključevanju otrok priseljencev v vrtec predstavlja komunikacija oziroma nerazumevanje jezika. Občasno se pojavljajo nesporazumi, nerazumevanje. Rezultati kažejo, da se v posavskih vrtcih za pomoč pri vključevanju otrok ne poslužujejo tolmačev, zelo redko sodelujejo z nevladnimi organizacijami in ne čutijo podpore MIZŠ. Kolektivi v posavskih vrtcih so naklonjeni priseljencem, vendar rezultati kažejo, da potrebujejo strokovni delavci izboljšave pri poznavanju okoliščin priseljenih družin ter znanju o medkulturni vzgoji. Rezultati so pomembni za načrtovanje pedagoške prakse in vodenje vrtcev na področju dela z otroki priseljenci v posavski regiji. Ključne besede: otroci priseljenci, integracija, vključevanje, posavski vrtci, Posavje Objavljeno v DKUM: 30.08.2019; Ogledov: 1392; Prenosov: 333
Celotno besedilo (1,23 MB) |
37. Obogatitev dnevne rutine z glasbenimi dejavnostmiTeja Kos, 2019, diplomsko delo Opis: Dnevna rutina v vrtcu je nekaj stalnega, dogovorjenega, ponavljajočega, kar poteka vsak dan in zavzema velik del otrokovega življenja v vrtcu. Otrokom s stalnostjo in rednostjo zagotavlja občutek varnosti ter možnost predvidevanja, kaj se bo zgodilo in kaj bo sledilo. Dnevno rutino sestavljajo segmenti: prihod in odhod, obedovanje in malica, spanje/počitek, osebna nega: toaleta, umivanje in pospravljanje ter prehodi iz ene dejavnosti v drugo. Zasledili smo nekaj nasvetov kot primerov dobre prakse med dnevno rutino: otrokom naj bi skrajšali čas čakanja v koloni, zmanjšali neaktivnost, zmanjšali čas pospravljanja, ublažili nelagodje ob prihodu v vrtec, utrdili čustven stik in spodbujali komunikacijo med otrokom ter vzgojiteljico in v medvrstniških odnosih, pripravili primerno vzdušje pri počitku, zagotovili participacijo otrok pri pospravljanju in drugih opravilih ter moteče spremembe naredili umirjene in zanimive. Menimo, da togost, ki jo z vso to stalnostjo in ponavljajočim se dogajanjem prinaša dnevna rutina, otrokom ne dopušča preveč fleksibilnost in so s tem prijetno vodeni prehodi med segmenti dnevne rutine onemogočeni. Zato smo dnevno rutino obogatili z glasbo, s katero smo zagotovili zgornje nasvete primerov dobre prakse. Glasba je del kurikuluma, natančneje spada pod področje umetnosti – glasbena umetnost. Z načrtovanimi glasbenimi dejavnostmi razvijamo otrokov celostni razvoj. Glasba s svojimi značilnostmi in pestrostjo spodbuja ljudi, jim ponuja občutenja različnih občutkov, ter združuje skupine in jih povezuje. Rezultati naše raziskave so pokazali na ustreznost izvedbe obogatitve dnevne rutine z glasbenimi dejavnostmi. Pokazale so se statistično značilne razlike pred začetkom in ob zaključku izvedbe a) na področju čustvenih odzivov, zlasti pri zmanjšanju izražanja negativnih čustev, trme in drugih čustvenih težav pri prehodih, b) na področju medsebojnih odnosov, zlasti pri bolj aktivnem sodelovanju otrok in zmanjšani udeležbi v konfliktih ter c) na področju motiviranosti otrok, zlasti glede povečane motivacije za sodelovanje, zmanjšanju časa, ki je bil potreben, da se otrok vključi v dejavnost, zmanjšanem nemiru in neodzivnosti otrok pri prehodih. Pridobljeni rezultati predstavljajo pomemben napredek pri vodenju dnevne rutine, kot tudi na glasbenem področju. Ključne besede: dnevna rutina, glasba, otrok, vrtec, predšolska vzgoja Objavljeno v DKUM: 15.05.2019; Ogledov: 2382; Prenosov: 360
Celotno besedilo (1,91 MB) |
38. Razvijanje socialnih veščin pri izvajanju taborniških dejavnosti za otroke v predšolskem obdobjuMatej Brunšek, 2019, diplomsko delo Opis: Socialne veščine ali kompetence, ki omogočajo človeku uresničevati svoje namene in zadovoljevati svoje potrebe v socialnem okolju, je potrebno razvijati že v zgodnjem otroštvu. Šibko razvite socialne veščine lahko vodijo v vrsto različnih težav v adolescenci in odrasli dobi. Socialni razvoj poteka najprej v manjših, intimnih socialnih skupinah (družinah), nato pa v širših družbenih skupinah in organizacijah. S socializacijo otroci razvijejo navade, spretnosti, vrednote in nagibe, s katerimi postanejo odgovorni in ustvarjalni člani družbe. Za razvijanje socialnih veščin obstajajo tudi socialno interaktivne igre. Te omogočajo, da se otroci vživljajo v različne vloge, razvijajo solidarnost, spodbujajo medsebojno pomoč in upoštevajo različnost. Te igre pomagajo v skupino vključiti tiste otroke, ki so manj opazni ali zavrnjeni, hkrati pa spodbujajo sodelovanje za doseganje skupnih ciljev. Prav tak način dela je značilen za taborniško gibanje. V praktičnem delu naloge smo preizkušali način dela, ki ga taborniki uporabljajo pri delu z otroki in koliko je ta učinkovit za doseganje ciljev na področju razvoja socialnih kompetenc, saj smo skozi izvedbo taborniških dejavnosti na realnem vzorcu predšolskih otrok analizirali njihov napredek na socialnem področju. Ugotovili smo, da taborniške dejavnosti pozitivno vplivajo na komunikacijo, medsebojne odnose, reševanje problemov ter poznavanje sebe in drug drugega. Rezultati raziskave predstavljajo pomemben napredek na področju raziskovanja tako razvoja socialnih kompetenc kot taborništva. Ključne besede: Predšolska vzgoja, socialne veščine, taborništvo, projektno delo Objavljeno v DKUM: 02.04.2019; Ogledov: 1390; Prenosov: 148
Celotno besedilo (2,31 MB) |
39. Vključevanje albansko govorečih otrok v vrtecRrezarta Zumeri, 2019, diplomsko delo Opis: Proces vključevanja v družbo je zelo pomemben proces v življenju otroka priseljenca. Uspešnost vključevanja pomembno vpliva na nadaljnje počutje otroka priseljenca in njegov razvoj v novem okolju. Zavedati pa se moramo morebitnih težav, s katerimi se soočajo otroci priseljenci, njihovi starši in strokovni delavci v procesu vključevanja otrok, ki prihajajo iz drugačnega kulturnega okolja. V tem obdobju je ena izrazitejših težav jezik, prav tako pa vzgojitelji nimajo dovolj didaktičnih gradiv za delo z otroki priseljenci, v našem primeru z albansko govorečimi otroki. Zato smo v okviru praktičnega dela diplomske naloge razvili dvojezično didaktično gradivo in dvojezična obvestila za starše, in sicer v slovenskem in albanskem jeziku. Kakovost pripravljenega gradiva smo evalvirali tako, da smo gradivo dali vzgojiteljem v uporabo in oceno. Ocene pripravljenega gradiva pričajo o kakovostnem, uporabnem in primernem gradivu tako za predšolske otroke kot tudi za starše albansko govorečih otrok in vse strokovne delavce, ki sodelujejo v procesu vključevanja otroka priseljenca. Diplomsko delo tako na pomemben način prispeva k večjemu naboru didaktičnih gradiv pri vzgoji in izobraževanju albansko govorečih otrok v slovenskem okolju in pri delu strokovnih delavcev v vrtcih z albansko govorečimi starši. Ključne besede: otroci priseljenci, starši otrok priseljencev, vzgojitelj predšolskih otrok, albanski jezik, didaktična gradiva. Objavljeno v DKUM: 13.03.2019; Ogledov: 3184; Prenosov: 469
Celotno besedilo (1,24 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
40. Telesne lutke kot spodbujevalec pozitivne samopodobe pri predšolskih otrocihKatja Gjerek, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo želeli prikazati, da lahko tudi prek telesnih lutk vplivamo na pozitivno samopodobo pri otrocih. V teoretičnem delu smo se posvetili obrazložitvi igre, njenemu pomenu in oblikam. Podrobneje smo razčlenili simbolno igro, ali z drugimi besedami, igro vlog. Obrazložili smo pomen lutk za razvoj otrok ter našteli lutkovne tehnike in metode dela z lutkami. Pozornost smo namenili tudi samopodobi, znakom pozitivne in negativne samopodobe ter vzgojiteljevi vlogi pri spodbujanju pozitivne samopodobe.
V praktičnem delu smo teoretična izhodišča preizkusili v praksi. S pomočjo šestih priprav smo otroke spodbudili k razmišljanju o lutkah in o sebi. Z otroki smo izdelovali telesne lutke, z njimi plesali, se pogovarjali ter opazovali in primerjali. Spodbudili smo jih k ustvarjanju zgodbice in izpolnitvi svoje osebne izkaznice. Ključne besede: Otroška igra, simbolna igra, telesna lutka, pozitivna samopodoba Objavljeno v DKUM: 18.02.2019; Ogledov: 1611; Prenosov: 195
Celotno besedilo (1,71 MB) |