21. Učenje pravil preko lutkeNika Mežnar, 2020, diplomsko delo Opis: Lutka je pripomoček, s katerim pridobimo pozornost otroka, in hkrati posrednik med odraslim in otroki. Njena uporaba je priljubljena, saj omogoča lažjo komunikacijo, z njo dosegamo različne zastavljene cilje, otrokom pa predstavlja tudi zelo veliko motivacijo za sodelovanje. Z vključitvijo lutke v vsakdanjo rutino v vrtcu postane rutina bolj mehka in manj enolična. Otrokom z lutko na lažji način predstavimo določene situacije in probleme, pripomore pa tudi k boljšemu vzdušju v skupini.
Komunikacija je proces pretoka informacij in je pomemben element v vzgoji in izobraževanju. Kadar komunicirata otrok in lutka, je komunikacija med njima posebna, saj se otrok prilagaja lutki in je ne želi razočarati. Lutka olajša komunikacijo in omogoči vzgojitelju lažje razumevanje otroka.
V praktičnem delu naloge smo preverjali, ali lahko z uporabo lutke vplivamo na upoštevanje pravil pri otrocih. Postavili smo pravila v povezavi z vljudnostnimi izrazi, bontonom za mizo, pozdravljanjem, pospravljanjem, pravili v garderobi in opravičevanjem. Ob koncu praktičnega dela z lutko, ki smo ga izvajali dva tedna, smo opazili napredek otrok pri upoštevanju pravil. Pridobljeni rezultati so pokazali, da je prišlo do izboljšanja rezultatov pri vseh zastavljenih postavkah.
Ključne besede: predšolska vzgoja, lutka, pravila v vrtcu
Objavljeno v DKUM: 24.02.2021; Ogledov: 1205; Prenosov: 129
 Celotno besedilo (950,59 KB) |
22. Spodbujanje učenja z metodo NTC in metodo dialoškega branja pri otrocih s posebnimi potrebami v prilagojenem programuSergeja Gabor, 2021, magistrsko delo Opis: Metoda NTC in metoda dialoškega branja omogočata otrokom s posebnimi potrebami stimulativno učenje preko igre. Otroci s posebnimi potrebami počasneje usvajajo znanje ter imajo težave na področju komunikacije, pozornosti, izražanja, povezovanja ter mišljenja. Metodi spodbujata aktivno vključevanje otrok, spodbujata mišljenje, povezovanje, sklepanje ter omogočata širjenje besednega zaklada ter povečujeta pozornost. V magistrskem delu smo v empiričnem delu analizirali razlike pri napredku otrok pred in po uporabi metode NTC in metode dialoškega branja za sklope: pozornost in koncentracija, komunikacija, verbalni spomin, govorno jezikovno razumevanje in izražanje, grafično-vizualno zaznavanje ter časovna in prostorska orientacija. Raziskavo smo izvedli na Centru za sluh in govor v Mariboru v skupini predšolskih otrok z govorno-jezikovnimi motnjami in drugimi motnjami (N = 6). Rezultati kažejo, da se je v kratkem časovnem obdobju pri otrocih statistično pomembno izboljšala pozornost in koncentracija (na 4 od 7 postavk), delno se je izboljšal verbalni spomin (na 1 od 2 postavk), izboljšalo se je govorno jezikovno razumevanje in izražanje (na 3 od 4 postavk), manjši napredek pa je bil v prostorsko-časovni orientaciji, grafično-vizualnem zaznavanju in komunikaciji. Naloga je pomembna, saj povezuje tematiko o učenju z uporabo sodobnih metod (NTC in metodo dialoškega branja) pri otrocih s posebnimi potrebami in z rezultati dokazujemo, da je uporaba sodobnih metod zelo pomembna za napredek otrok.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, NTC metoda, dialoško branje, projektno učenje, didaktika.
Objavljeno v DKUM: 24.02.2021; Ogledov: 1635; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,92 MB) |
23. Analiza individualiziranih programov v vrtcihTeja Zavasnik, 2020, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu smo predstavili pomembnost individualizacije, ki omogoča, da se vsakemu otroku s posebnimi potrebami prilagaja podajanje učnih vsebin, organizacija dela, izvedba programa, cilji in pripomočki. Izpostavili smo pomen individualiziranih programov, analizirali smo vlogo posameznih članov strokovne skupine pri pripravi individualiziranih programov ter predstavili prednosti in izzive, ki se pojavljajo v procesu načrtovanja, izvajanja in evalvacije individualiziranih programov za otroke s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo analizirali individualizirane programe predšolskih otrok s posebnimi potrebami (N = 39). Ugotovili smo nekaj pomanjkljivosti, na primer, da ocena otrokovega funkcioniranja v večini primerov (84,6 %) ne vključuje področij dejavnosti iz Kurikuluma za vrtce, temveč gre predvsem za opisne globalne ocene otrokovega funkcioniranja, da vloga vzgojitelja v 64,1 % analiziranih individualiziranih programov ni omenjena, da v 30,8 % individualiziranih programov ni zapisano, kako poteka sodelovanje s starši, da 20,5 % programov nima zapisanih ciljev ter da 38,5 % programov nima evalvacije. Rezultati analize so pomembni, saj prispevajo k boljšemu razumevanju stanja na področju individualiziranih programov na izbranem vzorcu in nakazujejo, katere izboljšave so potrebne.
Ključne besede: Individualiziran program, otroci s posebnimi potrebami, predšolska vzgoja, individualizacija.
Objavljeno v DKUM: 11.01.2021; Ogledov: 1731; Prenosov: 395
Celotno besedilo (1,49 MB) |
24. Upodabljanje različnih kultur preko likovnih dejavnosti v vrtcuKarin Lešer, 2020, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Upodabljanje različnih kultur preko likovnih dejavnosti v vrtcu je bil raziskati didaktične načine, možnosti in metode za seznanjanje predšolskih otrok z različnimi kulturami preko seznanjanja z novimi likovnimi tehnikami. Pri tem smo uporabili različna področja likovnega ustvarjanja.
Diplomsko delo sestavljata teoretični in praktični del.
V teoretičnem delu je predstavljena opredelitev medpodročnega povezovanja, predvsem med likovno umetnostjo in družbo, sama likovna umetnost ter vzgojna načela pri likovni umetnosti, ki jih opredeljuje Kurikulum za vrtce, predstavljena je didaktika likovne dejavnosti in njena področja ter različne kulture sveta, ki so bile zajete v praktičnem delu (Afriška, Indijanska, kultura Eskimov in Kitajska kultura).
V praktičnem delu diplomskega dela so predstavljene interpretacije podatkov, ki smo jih pridobili preko opazovanja pri izvajanju dejavnosti v vrtcu.
Ključne besede: predšolska vzgoja, likovna vzgoja, likovne tehnike, različne kulture, družba
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 1488; Prenosov: 188
Celotno besedilo (1,65 MB) |
25. Povezanost med vrednotami vzgojiteljev in načinom dela z otroki priseljenci v predšolski vzgojiMatija Brmež, 2020, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu naloge smo predstavili pomembnost vključevanja otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem iz vidika različnih programov, zakonodaje oz. pomembnih dokumentov, ki opredeljujejo vključevanje otrok priseljencev. Osvetlili smo pomen vrednot pri delovanju posameznika, v našem primeru pri delu strokovnih delavcev v predšolski vzgoji ter skušali to povezati tudi z medkulturno vzgojo. Ključnega pomena pri delu z otroki priseljenci je zagotavljanje pogojev za uspešno integracijo, ki pa so pogosto preplet organizacijskih in predvsem tudi osebnih dejavnikov, kamor sodijo vrednote. V empiričnem delu naloge smo raziskovali katere vrednote strokovni delavci ocenjujejo kot najbolj pomembne in kako se te vrednote povezujejo z njihovim delom z otroki priseljenci. V raziskavi je sodelovalo 461 strokovnih delavcev. Vrednote smo razdelili v dve skupini, v vrednote usmerjene na druge in vrednote usmerjene vase. Ugotovili smo, da strokovni delavci v večji meri izražajo vrednote usmerjene na druge od vrednot usmerjenih vase, saj so bile povprečne vrednosti pri vrednotah usmerjenih na druge praviloma višje. Med vrednotami usmerjenimi na druge je najbolj pomembna vrednota učiti otroke kako biti iskren in odgovoren. Analiza korelacij je pokazala, da pri vrednotah usmerjenih na druge prihaja do več statistično pomembnih pozitivnih korelacij z metodami dela z otroki priseljenci, kot pri vrednotah usmerjenih vase. Prav tako so bili višji tudi korelacijski koeficienti, kar nakazuje na močnejše povezave med postavkami. Rezultati naloge so pomembni, saj nakazujejo, da se usmerjenost vrednot vzgojitelja povezuje z njegovo kompetentnostjo pri delu z otroki priseljenci, zlasti pri uporabi specifičnih metod dela.
Ključne besede: priseljenci, integracija, medkulturna vzgoja, vrednote, predšolska vzgoja
Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 1078; Prenosov: 205
Celotno besedilo (955,62 KB) |
26. Stališča vzgojiteljev in staršev o oglaševanju za otroke v predšolskem obdobjuMaja Jerčič, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo predstavili pomen potrošništva s poudarkom na potrošništvu družin in predšolskih otrok. Ugotovili smo, da je ključno orodje za spodbujanje potrošništva oglaševanje, zato je pomembno, da so otroci in starši medijsko in potrošniško pismeni. Pomembno je predvsem, da znajo vrednotiti, analizirati, kritično ocenjevati medije, razumeti njihov namen in oglaševalske taktike. V teoretičnem delu smo bolj podrobno raziskali teme, kot so vrste oglaševanja, psihološki kriteriji oglasov, značilnosti in učinkovitost oglaševanja za otroke ter pasti oglaševanja. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo stališč staršev in vzgojiteljev o oglaševanju, ki je namenjeno otrokom. Raziskava je potekala na vzorcu staršev in strokovnih delavcev v predšolski vzgoji (N = 272). Namen raziskave je bil analizirati stališča staršev in vzgojiteljev o oglaševanju v predšolskem obdobju. V vprašalnik smo vključili tri sklope: sklop stališč, vezanih na etičnost oglaševanja, sklop stališč o oglaševanju in vplivu na družino ter sklop stališč o učinkovitosti oglaševanja na otroke. Rezultati so pokazali, da strokovni delavci sicer izražajo nekoliko bolj kritična stališča do vsebin vseh treh sklopov, vendar statistično pomembnih razlik med njimi in starši ni, kar nakazuje, da bi morali strokovni delavci, zaposleni na področju predšolske vzgoje, okrepiti svoje strokovno znanje o medijski in potrošniški pismenosti.
Ključne besede: oglaševanje, potrošništvo, stališča, medijska in potrošniška pismenost
Objavljeno v DKUM: 20.02.2020; Ogledov: 1435; Prenosov: 274
Celotno besedilo (1,43 MB) |
27. Čustvene in vedenjske težave otrok priseljencev v predšolskem obdobjuAleksandra Raduha, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu v teoretičnem delu predstavljamo preseljevanje v Republiko Slovenijo, otroke priseljencev in njihovo vključevanje v vrtce ter pojav čustvenih in vedenjskih težav, ki jih spremljajo na poti v vrtčevsko skupino. V raziskavi smo ugotavljali, katere izstopajoče čustvene in vedenjske težave se kažejo pri otrocih priseljencih, v kolikšni meri se pojavljajo ter ali imajo otroci priseljenci podobne čustvene in vedenjske težave (npr. nepričakovani odzivi, nezainteresiranost, neubogljivost, utrujenost, anksioznost, agresivnost, šibki socialni stiki). Rezultati raziskave so pokazali, da strokovni delavci menijo, da se čustvene in vedenjske težave pri otrocih priseljencih pojavljajo, vendar v blažjih oblikah. V večji meri se pojavljajo nepričakovani odzivi otrok, ki izbruhnejo nenadno v obliki negativnega vedenja ter da otroci priseljenci manj komunicirajo. Rezultati so pomembni za opazovanje vedenj, vodenje in premagovanje čustvenih in vedenjskih težav pri otrocih priseljencih.
Ključne besede: Otroci priseljenci, čustvene težave, vedenjske težave, pojavne oblike, predšolsko obdobje.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1677; Prenosov: 441
Celotno besedilo (735,36 KB) |
28. Učenje komunikacije in socialnih veščin pri odrasli osebi z motnjo v duševnem razvoju - študija primeraSanja Vreča, 2019, magistrsko delo Opis: Uspeh posameznika v skupini je ključnega pomena za širši uspeh v življenju. Za oba uspeha so socialne veščine in komunikacijske kompetence osnovni dejavniki, ker omogočajo, navezovanje stikov, konstruktivno reševanje problemov in vključitev v širše socialno okolje. Za odrasle z motnjo v duševnem razvoju so te osnovne spretnosti velik napor in stres prav zaradi pomanjkanja komunikacijskih kompetenc ter socialnih veščin, ki predstavljajo osnovne gradnike za socializacijo. Raziskava je temeljila na kombiniranju kvalitativnih in kvantitativnih tehnik pridobivanja podatkov s pomočjo individualizirane ocenjevalne lestvice, opazovanja z udeležbo, pogovorov s strokovnimi delavci in branja strokovnih mnenj. Rezultati v empiričnem delu naloge so pokazali, da so se izbrani osebi med praktičnimi delavnicami in po njih izboljšale socialne veščine in komunikacijske kompetence. Prav tako so rezultati pokazali, da besedila v lahko berljivi obliki pomagajo izboljšati učenje komunikacije in socialnih veščin pri odrasli osebi z motnjo v duševnem razvoju. Odrasli osebi z motnjo v duševnem razvoju se je s pomočjo besedil v lahko berljivi obliki izboljšala tudi samoiniciativnost govora.
Ključne besede: motnja v duševnem razvoju, odrasli s posebnimi potrebami, socialne veščine, komunikacija, praktične delavnice.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 2255; Prenosov: 414
Celotno besedilo (3,19 MB) |
29. Delo z otroki priseljenci v posavskih vrtcihTina Očko Bizjan, 2019, diplomsko delo Opis: V nalogi v teoretičnem delu analiziramo družbene pojave, ki spremljajo priseljevanje, ter vloge vseh sodelujočih pri vključevanju otrok priseljencev v vrtec. V raziskavi smo ugotavljali, kakšno podporo imajo posavski vrtci pri vključevanju otrok priseljencev v vrtec, saj je za Posavje značilno, da se na to področje priseljuje veliko družin iz različnih delov bivše SFRJ in je v vrtcih zaradi tega specifično razmerje slovenskih otrok in otrok priseljencev. Rezultati raziskave so pokazali, da v vrtcih primanjkuje didaktičnih pripomočkov in literature za delo z otroki priseljenci. Ugotovili smo, da največjo oviro in težavo pri vključevanju otrok priseljencev v vrtec predstavlja komunikacija oziroma nerazumevanje jezika. Občasno se pojavljajo nesporazumi, nerazumevanje. Rezultati kažejo, da se v posavskih vrtcih za pomoč pri vključevanju otrok ne poslužujejo tolmačev, zelo redko sodelujejo z nevladnimi organizacijami in ne čutijo podpore MIZŠ. Kolektivi v posavskih vrtcih so naklonjeni priseljencem, vendar rezultati kažejo, da potrebujejo strokovni delavci izboljšave pri poznavanju okoliščin priseljenih družin ter znanju o medkulturni vzgoji. Rezultati so pomembni za načrtovanje pedagoške prakse in vodenje vrtcev na področju dela z otroki priseljenci v posavski regiji.
Ključne besede: otroci priseljenci, integracija, vključevanje, posavski vrtci, Posavje
Objavljeno v DKUM: 30.08.2019; Ogledov: 1392; Prenosov: 310
Celotno besedilo (1,23 MB) |
30. Obogatitev dnevne rutine z glasbenimi dejavnostmiTeja Kos, 2019, diplomsko delo Opis: Dnevna rutina v vrtcu je nekaj stalnega, dogovorjenega, ponavljajočega, kar poteka vsak dan in zavzema velik del otrokovega življenja v vrtcu. Otrokom s stalnostjo in rednostjo zagotavlja občutek varnosti ter možnost predvidevanja, kaj se bo zgodilo in kaj bo sledilo. Dnevno rutino sestavljajo segmenti: prihod in odhod, obedovanje in malica, spanje/počitek, osebna nega: toaleta, umivanje in pospravljanje ter prehodi iz ene dejavnosti v drugo. Zasledili smo nekaj nasvetov kot primerov dobre prakse med dnevno rutino: otrokom naj bi skrajšali čas čakanja v koloni, zmanjšali neaktivnost, zmanjšali čas pospravljanja, ublažili nelagodje ob prihodu v vrtec, utrdili čustven stik in spodbujali komunikacijo med otrokom ter vzgojiteljico in v medvrstniških odnosih, pripravili primerno vzdušje pri počitku, zagotovili participacijo otrok pri pospravljanju in drugih opravilih ter moteče spremembe naredili umirjene in zanimive. Menimo, da togost, ki jo z vso to stalnostjo in ponavljajočim se dogajanjem prinaša dnevna rutina, otrokom ne dopušča preveč fleksibilnost in so s tem prijetno vodeni prehodi med segmenti dnevne rutine onemogočeni. Zato smo dnevno rutino obogatili z glasbo, s katero smo zagotovili zgornje nasvete primerov dobre prakse. Glasba je del kurikuluma, natančneje spada pod področje umetnosti – glasbena umetnost. Z načrtovanimi glasbenimi dejavnostmi razvijamo otrokov celostni razvoj. Glasba s svojimi značilnostmi in pestrostjo spodbuja ljudi, jim ponuja občutenja različnih občutkov, ter združuje skupine in jih povezuje. Rezultati naše raziskave so pokazali na ustreznost izvedbe obogatitve dnevne rutine z glasbenimi dejavnostmi. Pokazale so se statistično značilne razlike pred začetkom in ob zaključku izvedbe a) na področju čustvenih odzivov, zlasti pri zmanjšanju izražanja negativnih čustev, trme in drugih čustvenih težav pri prehodih, b) na področju medsebojnih odnosov, zlasti pri bolj aktivnem sodelovanju otrok in zmanjšani udeležbi v konfliktih ter c) na področju motiviranosti otrok, zlasti glede povečane motivacije za sodelovanje, zmanjšanju časa, ki je bil potreben, da se otrok vključi v dejavnost, zmanjšanem nemiru in neodzivnosti otrok pri prehodih. Pridobljeni rezultati predstavljajo pomemben napredek pri vodenju dnevne rutine, kot tudi na glasbenem področju.
Ključne besede: dnevna rutina, glasba, otrok, vrtec, predšolska vzgoja
Objavljeno v DKUM: 15.05.2019; Ogledov: 2382; Prenosov: 354
Celotno besedilo (1,91 MB) |
