11. Spodbujanje kompetence učenje učenja s freestyle učenjem : magistrsko deloLoriana Bogovič, 2023, magistrsko delo Opis: Poznavanje in raba različnih učnih metod in tehnik pri učenju nam omogočajo boljše, hitrejše in zabavnejše pomnjenje učne vsebine. Prav tako s spoznavanjem načinov učenja, ki nam ustrezajo in z znanjem po njihovi uporabi pri učenju, svoje učenje obogatimo, smo bolj organizirani, znamo učenje načrtovati, ostajamo motivirani in nadgrajujemo svoje predhodne izkušnje v različnih okoliščinah v življenju. V nalogi obravnavamo različne metode in tehnike učenja, s poudarkom na Freestyle učenju, pri katerem učenci spoznavajo metode in tehnike učenja, ki razvijajo kompetenco učenja učenja. Raziskava temelji na študiji primera. Rezultati so pokazali, da je učenka v zgodnjem obravnavanju za učne težave po učnih urah Freestyle učenja usvojila njej ustrezne metode in tehnike učenja, ki so ji pomagale k izboljšanju pristopa do učenja in napredka pri učenju ter ocenah pri posameznih šolskih predmetih. Ugotavljamo, da je uporaba različnih metod in tehnik učenja v sklopu Freestyle učenja koristna, saj učenci potrebujejo usmeritve kateri načini učenja so zanje primerni ter tako razvijajo potencial za samostojno učenje in boljši učni uspeh.
Ključne besede: dejavniki učenja, motivacija pri učenju, učenje učenja, strategije učenja, Freestyle učenje
Objavljeno v DKUM: 30.03.2023; Ogledov: 621; Prenosov: 97
 Celotno besedilo (3,12 MB) |
12. Obogatitev dnevne rutine s socialnimi igrami pri otrocih prvega starostnega obdobja : magistrsko deloHelena Vogrinec, 2021, magistrsko delo Opis: Dnevna rutina zavzema velik del otrokovega življenja v vrtcu. Ker je le-ta nekaj stalnega, dogovorjenega, ponavljajočega, velikokrat prinese togost. Da bi to togost spremenili v prijetno vodene prehode med segmenti dnevne rutine, jih lahko obogatimo s socialnimi igrami. Z uvedbo in uporabo skrbno izbranih in načrtovanih socialnih iger, otroci spoznavajo, usvajajo in razvijajo socialne veščine. V empiričnem delu smo preverili kakšne so razlike pred in po vključevanju socialnih iger v dnevno rutino glede na a) čustvene odzive, b) medsebojne odnose, c) motiviranost in aktivnost, d) lažje prehajanje med dejavnostmi, e) samostojnost in f) samoregulacijo. V raziskavi je sodelovalo 12 otrok, starih od 1 do 2 leta. Analiza je pokazala, da je obogatitev dnevne rutine primer dobre prakse. Razlike pred in po izvedbi obogatitvenih dejavnosti v dnevni rutini so se kazale v povečanju strpnosti, aktivnega sodelovanja, motivaciji, v medsebojnih odnosih ter ustvarjanju prijetnega vzdušja v igralnici. Rezultati predstavljajo pomembno izhodišče za obogatitev in izboljšanje socialnih interakcij v dnevni rutini vrtca.
Ključne besede: Dnevna rutina, vrtec, otrok, predšolska vzgoja, socialne veščine, socialne igre.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2022; Ogledov: 842; Prenosov: 190
Celotno besedilo (2,28 MB) |
13. Analiza praktičnega usposabljanja za didaktiko družboslovja v študijskem programu predšolska vzgoja 1. stopnja : magistrsko deloKlavdija Kangler, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo evalvirali praktično usposabljanje študentov predšolske vzgoje za didaktiko družboslovja iz vidika več ravni oz. perspektiv. Na teoretični ravni, na ravni primerjave predmetnikov, na ravni evalvacije dnevnikov praktičnega usposabljanja, na ravni mnenj študentov in na ravni refleksije mentorjev v vrtcih. V teoretičnem delu smo predstavili praktično usposabljanje za bodoče vzgojitelje predšolskih otrok, vloge sodelujočih v praktičnem usposabljanju, področje evalvacije, ki se dotika vseh deležnikov praktičnega usposabljanja in vsebine, cilje, oblike dela ter integracijo didaktike družboslovja z drugimi področji. V empiričnem delu predstavljamo rezultate analize dnevnikov praktičnega usposabljanja, rezultate anketnega vprašalnika, ki so ga reševali študentje dodiplomskega študija predšolske vzgoje, ter analizo intervjujev z mentoricami, ki na pedagoško prakso sprejemajo študente študijskega programa Predšolska vzgoja. Rezultati so pokazali, da so študentje delno usposobljeni za samostojno delo z otroki na področju družbe, da si na nastopih za področje družbe pretežno izbirajo manj kompleksne teme, njihove kompetence se razvijajo postopoma. Mentorji prav tako opažajo delno usposobljenost za vodenje dejavnosti za področje družbe pri študentih in pri sebi. Naloga pomembno prispeva k razumevanju didaktičnih in pedagoških kompetenc študentov za področje družbe, saj predstavlja različne perspektive raziskovalnega problema.
Ključne besede: didaktika družboslovja, praktično usposabljanje, evalvacija, predšolska vzgoja
Objavljeno v DKUM: 02.03.2022; Ogledov: 1026; Prenosov: 203
Celotno besedilo (1,26 MB) |
14. Razvijanje socialnih veščin z lutkovnim projektom : diplomsko deloMateja Mašek, 2021, diplomsko delo Opis: Otroci se socialnih veščin naučijo preko interakcij z drugimi otroci in odraslimi osebami. Socialne igre v vrtcu predstavljajo pomemben del socialnih interakacij, ki so lahko v pomoč pri razvoju socialnih veščin. V praktičnem delu naloge smo s pomočjo lutkovnega projekta opisali pripravo, izvedbo in evalvacijo lutkovnega projekta v skupini 20 otrok, starih 5 do 6 let, v katerega smo vključili socialne igre. Otroke smo ocenili pred in po izvedbi projekta po postavkah za posamezne socialne veščine. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v izražanju strpnosti otrok, pri otrokovem ustreznem izražanju misli, čustev, želj in potreb, v zmožnostih sodelovanja otroka v socialnih igra s pravili, v spontanem sodelovanju v skupinskih nalogah in prilagajanju članom skupine, v izkazovanju empatije, pri spoštovanju pravil iger, pri uspešni komunikaciji z vrstniki, pri reševanju konfliktov brez agresije, pri vzpostavljanju prijateljskih odnosov, pri spontani igri z lutko, pri otrokovem vključevanju lutke ljubljenke v dnevno rutino in sproščenem odnosu do lutke pred in po izvedbi projekta. Rezultati te naloge so pomembni za razumevanje razvoja socialnih veščin ob uporabi lutke ljubljenke v skupini.
Ključne besede: Socialne veščine, lutka ljubljenka, motivacija, socialne igre, medsebojni odnosi, predšolska vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 1046; Prenosov: 126
Celotno besedilo (2,27 MB) |
15. Uporaba lutk pri spodbujanju razvoja socialnih veščin - učenje strpnosti in sprejemanja drugačnosti : diplomsko deloEmina Jupić, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Uporaba lutk pri spodbujanju razvoja socialnih veščin – učenje strpnosti in sprejemanja drugačnosti je praktično delo, ki je nastalo na podlagi projektnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili splošne značilnosti lutke, njen vpliv na razvoj otroka, pomembnost uporabe lutke v predšolskem obdobju in povezanost lutke pri oblikovanju socialnih veščin. V praktičnem delu naloge smo izvedli projekt, ki je trajal štiri tedne v skupini otrok (n = 19), starih od štiri do šest let, z namenom, da bi otroke na igriv in poučen način že v predšolskem obdobju seznanili z drugačnostjo okoli nas. Rezultati projektnega dela so pokazali napredek vseh otrok v skupini pri izkazovanju sočutja, prijaznosti in vključevanja vseh otrok v igro, pri uporabi lutk pa sta se tudi izboljšali njihova koncentracija in pozornost. Izrazit napredek se je pokazal pri otroku s posebnimi potrebami, ki se je prvič pričel aktivno besedno vključevati v socialne igre in vzpostavljati očesni stik, ter pri otroku priseljencu, ki je v času projektnega dela pričel govoriti in se vključevati v skupne dejavnosti. Otroci v skupini so postali bolj strpni in bolj aktivni pri izkazovanju sprejemanja drugačnih, kar je bilo opazno zlasti med dnevno rutino in spontanimi dejavnostmi. Rezultati nakazujejo, da je uporaba lutk pri spodbujanju razvoja socialnih veščin ustrezna metoda dela, ki je pomembna za delo strokovnih delavcev v vrtcu.
Ključne besede: lutka, lutkovna vzgoja, strpnost, drugačnost, prijateljstvo.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 919; Prenosov: 117
Celotno besedilo (3,16 MB) |
16. Moč lutke za izražanje otrokovih čustev : diplomsko deloEva Roj, 2021, diplomsko delo Opis: Lutka je otrokov zaupnik in zaveznik, zato jim je lahko v veliko pomoč pri izražanju čustev. V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti in uporabo lutkovnih tehnik. Osredotočili smo se na tehnike, ki smo jih uporabili v praktičnem delu diplomskega dela. Predstavili smo pomen čustev, kako so čustva koristna in dragocena v predšolskem obdobju. Podrobneje smo raziskali osnovna čustva – veselje, žalost, jezo in strah. Lutko in čustva smo povezali v poglavjih, kjer smo opisali metode dela z lutko in predstavili vlogo lutke v čustvenem razvoju otroka. Pri izvedbi praktičnega dela smo spoznali, da imajo otroci izredno radi lutke in delo z njimi. Lutka jih privlači, motivira, spodbudi in jim daje možnost za izboljšanje na vseh področjih razvoja. Namen diplomskega dela je bil uporabiti lutko kot pripomoček za lažje prepoznavanje in izražanje čustev. Skozi premišljeno pripravljene priprave so otroci usvojili to, kar smo si zadali. Znanje otrok o čustvih se je povečalo, čustva so se naučili prepoznati, jih ponotranjiti in vedo povedati, zakaj določeno čustvo občutijo.
Ključne besede: otrok, lutka, čustva, veselje, jeza, žalost, strah
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 935; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,59 MB) |
17. Razvijanje veščin malčkov pri dnevni rutini s spodbujanjem algoritmičnega mišljenja Developing toddlers ’skills in a daily routine by encouraging algorithmic thinkingPatricija Grad, 2021, diplomsko delo Opis: Izvajanje dnevne rutine pri otrocih v prvem starostnem obdobju vključuje vsa področja razvoja in hkrati ponuja priložnost za učenje osnovnih veščin samostojnosti. Dnevna rutina predstavlja čas za učenje, otrokom daje občutek varnosti in skupnosti. Učenje osnovnih veščin samostojnosti lahko izvajamo tudi s spodbujanjem algoritmičnega mišljenja pri otrocih v prvem starostnem obdobju. Algoritmično mišljenje je ena izmed najpomembnejših kompetenc, s katero lahko rešujemo probleme vsakdanjega življenja. Razvoj veščin algoritmičnega mišljenja spodbuja razvoj drugih veščin, kot so ustvarjalnost, logično razmišljanje, odločanje ipd., zato je pomembno razvijati veščine algoritmičnega mišljenja že v zgodnjem otroštvu. V praktično empiričnem delu smo oblikovali vaje in dejavnosti za razvijanje samostojnosti v skupini pri otrocih od 1 do 2 leti (n=14). S pomočjo ocenjevalne lestvice smo spremljali razlike v doseženih veščinah pri umivanju rok ter obuvanju in sezuvanju copat. Vaje, ki so vključevale učenje po korakih za vsako izmed izbranih veščin, smo izvajali 10 dni. Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike v sposobnostih umivanja rok ter obuvanja in sezuvanja copat pred in po izvedenih vajah. Rezultati naloge so pomembni za spodbujanje algoritmičnega mišljenja pri mlajših otrocih saj ponujajo razmislek, kako bi lahko vzgojitelj pri svojem delu uporabili podobne strategije tudi na drugih področjih.
Ključne besede: predšolska vzgoja, razvijanje veščin malčkov, dnevna rutina, algoritmično mišljenje, družboslovje
Objavljeno v DKUM: 04.01.2022; Ogledov: 852; Prenosov: 136
Celotno besedilo (2,69 MB) |
18. Raziskovanje razvojnih mejnikov na področju komunikacije v heterogenih in homogenih skupinah : diplomsko deloManca Povalej, 2021, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu naloge je predstavljen pomen komunikacije ter tri vrste komunikacije; socialna komunikacija, ekspresivna komunikacija in receptivna komunikacija, ki so zelo pomembne v predšolskem razvojnem obdobju za socialni razvoj ter razvoj govora in jezika. Analizirali smo pomen heterogenih in homogenih skupin ter povezave z razvojem komunikacije glede na vrsto skupine, v katero je vključen otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, katere namen je ugotoviti, kateri otroci pogosteje dosegajo razvojne mejnike na področju komunikacije ter ali obstajajo razlike med dečki in deklicami glede na vrsto komunikacije. Podatke smo pridobili s pomočjo ocenjevalnih listov za vse tri vrste komunikacije. V raziskavi smo zbrali podatke za 69 otrok, starih od 1 do 5 let. Rezultati so pokazali, da v homogenih skupinah otroci pogosteje dosegajo razvojne mejnike kot v heterogenih skupinah v prvem in drugem starostnem obdobju. Analiza razlik med spoloma je pokazala, da deklice statistično značilno pogosteje dosegajo razvojne mejnike v prvem starostnem obdobju pri vseh treh vrstah komunikacije. V drugem starostnem obdobju pa deklice še vedno dosegajo višje povprečne vrednosti pri večini postavk, vendar razlike med deklicami in dečki niso več tako izrazite.
Ključne besede: socialna komunikacija, receptivna komunikacija, ekspresivna komunikacija, predšolska vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 26.11.2021; Ogledov: 974; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,19 MB) |
19. Izvajanje dejavnosti za razvijanje socialno-emocionalnih veščin v integraciji z likovno umetnostjo v bolnišničnih vrtcih : diplomsko deloGabi Bezjak, 2021, diplomsko delo Opis: Temeljni vzgojno-izobraževalni cilj bolnišničnih vrtcev je ustvarjanje ustreznih mentalnih in higienskih razmer, ki so pomembne za razvoj in počutje otrok v času, ko so v bolnišnici. Različna čustvena stanja, ki jih doživlja hospitalizirani otrok, je mogoče s pomočjo likovne umetnosti transformirati in korigirati. V empiričnem delu smo raziskovali, kako vzgojiteljice v bolnišničnem vrtcu razvijajo socialno-emocionalne veščine s pomočjo likovne umetnosti. V raziskavi je sodelovalo pet vzgojiteljic iz različnih bolnišničnih vrtcev v Sloveniji, s katerimi smo opravili intervju. Rezultati raziskave kažejo, da je njihovo načrtovanje dela na osnovni ravni (za načrtovanje uporabljajo le Kurikulum, šibko je poznavanje dodatne literature). Medsebojno povezovanje vzgojiteljic bolnišničnih vrtcev je šibko. Likovne dejavnosti izvajajo najpogosteje individualno v bolnišnični sobi. Največkrat ponujeni likovni motivi so človeške, živalske figure in domišljijski motivi. Najbolj pogosto uporabljeni likovni področji sta risanje in slikanje. Premalo pozornosti posvečajo načrtovanju dejavnosti z vključevanjem teme o čustvih. Vzgojiteljice menijo, da se socialno-emocionalne veščine razvijajo bolj spontano (s komunikacijo, igro) in ne načrtovano, hkrati pa so vse vzgojiteljice mnenja, da je pomembno razvijati socialno-emocionalne veščine pri otrocih v bolnišničnem vrtcu, ker to pripomore k boljšemu duševnemu zdravju. Rezultati te naloge so pomembni za izboljšanje kakovosti dela v bolnišničnih vrtcih.
Ključne besede: predšolska vzgoja, bolnišnični vrtec, socialno-emocionalne veščine, področje družba, likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 15.11.2021; Ogledov: 1053; Prenosov: 105
Celotno besedilo (2,33 MB) |
20. Spoznavanje dvorca Spodnja Polskava s pedagoškim pristopom StorylineLeonida Lipovšek, 2021, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu smo predstavili projektno delo, različne tipe projektnega dela, njegove značilnosti ter načela in načrtovanje projektnega dela. Vrsta projektnega dela je tudi pedagoški pristop Storyline. Opredelili smo temeljna izhodišča, načela in vlogo vzgojitelja ter opisali vse korake, ki so potrebni za izvedbo. V praktičnem delu smo analizirali izvedbo v skupini otrok starih 4 do 6 let, kjer smo izvedli šest epizod po pedagoškem pristopu Storyline. Rezultati so pokazali, da je bilo za načrtovanje potrebnega precej časa in priprav, kar se je kasneje zelo obrestovalo, saj so bili otroci ves čas aktivni in zelo motivirani za učenje. O izbrani temi so se naučili veliko novega, realizacija načrtov zgradb in figur pa je potekala po pričakovanju. Nekateri zahtevnejši cilji so bili delno doseženi. Pozitivne spremembe v dejavnostih in angažiranost otrok so opazili tudi starši. Diplomsko delo je pomembno, saj predstavlja analizo implementacije pedagoškega pristopa Storyline v slovenskem prostoru, kar je novost, hkrati pa želimo z njim spodbuditi vzgojitelje, da bi obogatili svoje poučevanje z uporabo obravnavanega pristopa.
Ključne besede: projektno delo, pristop Storyline, predšolska vzgoja, didaktika, didaktika družboslovja
Objavljeno v DKUM: 24.02.2021; Ogledov: 1120; Prenosov: 143
Celotno besedilo (4,88 MB) |
