1. Kakovost vrtcev Montessori v Republiki Sloveniji pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami : magistrsko deloPetra Leber, 2025, magistrsko delo Opis: Trenutna veljavna zakonodaja v Republiki Sloveniji otrokom s posebnimi potrebami ne omogoča usmerjanja v zasebne vrtce brez podeljene koncesije in tako zasebnim vrtcem onemogoča izvajanje programa za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Vsi slovenski vrtci, ki izvajajo javno veljavne programe po posebnih pedagoških načelih montessori, delujejo kot zasebni vrtci, zato je posledično otrokom s posebnimi potrebami onemogočena vključitev v programe predšolske vzgoje po posebnih pedagoških načelih montessori. Da bi naslovili ta izziv, smo raziskali, ali zasebni vrtci montessori zagotavljajo kakovostno inkluzivno okolje za otroke s posebnimi potrebami. Raziskava je temeljila na strukturiranem opazovanju vsakodnevnih dejavnosti, rutine in socialnih interakcij med otroki, starimi od 3 do 6 let, ter na razgovorih s strokovnimi delavci. Ugotovitve kažejo, da vrtci montessori uspešno prilagajajo okolje individualnim potrebam otrok, kar potrjuje visoka ocena kakovosti prakse (6,6 od 7). To pomeni, da ti vrtci nudijo pomembne možnosti za vključevanje otrok s posebnimi potrebami in zagotavljajo podporno, vključujoče okolje, prilagojeno njihovim potrebam. Rezultati raziskave ponujajo temelje za nadaljnje usmeritve glede možnosti izvajanja programov za otroke s posebnimi potrebami tudi v vrtcih montessori.
Ključne besede: inkluzija, kakovost, otroci s posebnimi potrebami, montessori
Objavljeno v DKUM: 23.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (1,17 MB) |
2. AI is here to stay : an empirical study of attitudes among teachers of English and GermanSaša Jazbec, Bernarda Leva, Marta Licardo, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Artificial intelligence (AI) is a disruptor increasingly impacting foreign language learning and teaching. This paper explores the theoretical framework of AI, its application in foreign language teaching, and the question of whether AI is displacing foreign language teachers. The empirical part presents findings from a survey of English and German teachers (n = 112) in Slovenian primary and secondary schools regarding their views on AI in foreign language teaching. Statistical analysis reveals a constructively critical attitude towards AI among teachers, acknowledging its presence in and influence on teaching strategies, methods, and teacher roles but not perceiving it as a fundamental threat. Furthermore, statistical tests and correlations indicate no significant differences in attitude towards AI in the classroom based on whether they are English or German teachers or whether they work in primary or secondary schools.Umetna inteligenca (UI) je kot disrupcija močno posegla tudi v učenje in poučevanje tujega jezika. V prispevku najprej osvetlimo teoretski okvir pojmovanja UI, razpravljamo o UI pri pouku tujega jezika in se posvečamo tudi vprašanju, ali UI izpodrinja učitelje in učiteljice tujega jezika. V empiričnem delu predstavljamo izsledke raziskave, v kateri so svoja stališča o UI pri pouku tujega jezika izrazili učitelji in učiteljice angleščine in nemščine (n = 112) v osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. Statistična analiza podatkov anketiranih je pokazala, da so do UI konstruktivno kritični, da se zavedajo njene prisotnosti in da zelo vpliva na strategije, metode dela pri pouku in delo učiteljev in učiteljic, jih spreminja, a jih ne ogroža. S statističnimi testi in korelacijami pa smo ugotavljali tudi, da ni statistično pomembnih razlik med stališči anketiranih do UI pri pouku glede na to, ali učijo angleščino ali nemščino, niti ne, ali delajo v osnovni ali v srednji šoli.
Ključne besede: artificial inteligence, teaching a foreign language, English as a foreign language, German as a foreign language
Objavljeno v DKUM: 22.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. The inclusion of children with special needs in folklore activities in Slovenian schools with a special educational programmeBojan Kovačič, Nejc Černela, Marta Licardo, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Using a representative sample (240 professionals from all 28 Slovenian primary schools with a special educational programme), we partially confirmed the hypothesis, which states that professionals who teach in schools with a special education programme agree with the statements about the inclusion of students with special needs in folklore activities. The hypothesis, which asserts that there are statistically significant differences between groups of professionals (special and rehabilitation pedagogues, special needs teachers, inclusive pedagogues, social pedagogues, teachers with special pedagogical qualifications and other pedagogical staff) regarding their agreement with statements referring to the inclusion of students with special needs in folklore activities in schools with a special education programme, was rejected based on the results obtained.
Ključne besede: children with special needs, folklore activity, primary schools with special education programmes, views of professional staff, views of professionals
Objavljeno v DKUM: 02.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (500,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Stereotipi in predsodki, ki jih zaznavajo starši otrok s senzornimi in gibalnimi motnjami : diplomsko deloAndrejka Pek, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskovali stereotipe in predsodke, ki jih zaznavajo starši otrok s senzornimi in gibalnimi ovirami. V teoretičnem delu smo opisali vrste senzornih motenj pri gluhih in naglušnih otrocih, slepih in slabovidnih otrocih ter gibalno oviranih otrocih. Predstavili smo podatke, koliko otrok z omenjenimi motnjami je vključenih v posamezno obliko izobraževanja v Sloveniji, ter analizirali različne možnosti, ki so na voljo v podporo družinam z otroki s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili podatke o tem, kako starši otrok s posebnimi potrebami zaznavajo stereotipe in predsodke. V vzorec smo vključili samo starše otrok s senzornimi ali gibalnimi ovirami. Rezultati so pokazali, da sicer ni statistično značilnih razlik pri posameznih zaznanih stereotipih in predsodkih, se pa kažejo nekatere razlike med senzornimi in gibalnimi motnjami pri zaznavi stereotipov in predsodkov. Največ predsodkov se kaže v družbenem okolju. Pri stereotipih pa najpogosteje zaznamo prepričanje, da otroci s posebnimi potrebami težko navezujejo nove stike, potrebujejo pomoč pri vseh opravilih in da so pričakovanja do otroka s posebnimi potrebami nižja.
Ključne besede: starši, stereotipi, predsodki, gibalno ovirani otroci, gluhi in naglušni otroci, slepi in slabovidni otroci.
Objavljeno v DKUM: 20.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,59 MB) |
5. Generativna umetna inteligenca v izobraževanju : Analiza stanja v primarnem, sekundarnem in terciarnem izobraževanjuMarta Licardo, Eva Kranjec, Alenka Lipovec, Kosta Dolenc, Barbara Arcet, Andrej Flogie, Darja Plavčak, Milena Ivanuš-Grmek, Barbara Bednjički Rošer, Barbara Sraka Petek, Maruša Laure, 2025 Opis: Monografija predstavlja prvo celovito in sistematično analizo stanja uporabe generativne umetne inteligence (GEN-UI) v izobraževanju v Sloveniji. Raziskava, strukturirana skozi enajst tematskih področij, zajema različne deležnike vzgojno-izobraževalnega sistema na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Vsebina ponuja poglobljen vpogled v vrste, pogostost in namene uporabe GEN-UI v osnovnih, srednjih šolah ter fakultetah. Obravnavani so izzivi, s katerimi se srečujejo deležniki pri uporabi GEN-UI, etična vprašanja ter pedagoške priložnosti, ki jih omogočajo orodja GEN-UI. Analizirane so tudi potrebe po usposabljanju, zaznane tehnične omejitve ter predlogi za optimizacijo uporabe GEN-UI v pedagoških procesih. Poseben poudarek je namenjen percepciji vpliva GEN-UI na različne vidike vzgojno-izobraževalnega dela, vključno z organizacijsko podporo, zaznanimi koristmi, uporabniško izkušnjo ter doživljanjem procesov učenja, poučevanja in vodenja ob uporabi GEN-UI. Monografija predstavlja pomemben znanstveni in strokovni doprinos k področju edukacijskih ved ter nudi dragocene usmeritve za oblikovanje strateških politik in odločitev na področju vzgoje in izobraževanja v prihodnosti.
Objavljeno v DKUM: 14.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (5,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Bralni vzori : bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah ter knjižnicahDragica Haramija, Sabina Fras Popović, Sonja Pečjak, Milena Ivanuš-Grmek, Petra Javrh, Polona Jančič Hegediš, Tjaša Jug, Miha Kovač, Marta Licardo, Monika Mithans, Mojca Puncer, Polonca Šek, Katarina Švab, Janja Usenik, Polona Vilar, Ines Voršič, Sabina Ograjšek, 2025 Opis: Bralna pismenost se razvija v celotnem človekovem življenju, še posebej intenzivno pa v času izobraževanja. Med ključnimi dejavniki za razvijanje bralnih kompetenc in bralne kulture pri otrocih ter mladih je odrasli, ki spremlja njihov razvoj in je bralni zgled. V prvi vrsti so to starši in skrbniki, a s(m)o tudi strokovni delavci v izobraževalni in knjižnični dejavnosti izredno pomembni spodbujevalci bralnih navad otrok, učencev, dijakov, študentov in drugih odraslih v izobraževalnem procesu. V projektu Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah smo se posvetili proučevanju in vrednotenju pomena ter vloge, razumevanja, razširjenosti in razvitosti ter prisotnosti bralnih navad strokovnih delavcev v izobraževanju in knjižnicah. Projekt traja 24 mesecev (od oktobra 2023 do septembra 2025), v njem pa sodeluje 17 raziskovalcev s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Ključne besede: bralna pismenost, bralne navade pedagoških delavcev, bralne navade knjižničarjev, pogostost branja, kakovost bralnih gradiv
Objavljeno v DKUM: 12.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 89
Celotno besedilo (92,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Dejavnosti za področje družba, ki vključujejo razvijanje algoritmičnega mišljenja predšolskih otrok, ter priprava priročnika za vzgojitelje : diplomsko deloAna Bajc, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili algoritmično mišljenje in razvoj algoritmičnega mišljenja pri predšolskih otrocih. Algoritmično mišljenje je ena izmed ključnih veščin, ki jih potrebujemo v današnjem digitalnem svetu. Je mišljenje, pri katerem izbrani problem razčlenimo na manjše dele ter ga sistematično in načrtno rešujemo. Algoritmično mišljenje predšolskih otrok lahko razvijamo preko dejavnosti z in brez uporabe digitalne tehnologije. Diplomsko delo je nastalo v času trajanja mednarodnega Erasmus projekta Algolittle, v katerem je bil eden od ciljev priprava aktivnosti za razvijanje algoritmičnega učenja. V praktično empiričnem delu diplomskemu delo smo zbrali učne priprave študentov iz različnih področij dejavnosti, ki smo jih analizirali po posameznih kriterijih in jih bomo kasneje uredili v priročniku. Rezultati so pokazali, da je večina učnih priprav vsebovala ustrezno vizualno didaktično gradivo za izvedbo dejavnosti, opisi metodičnih postopkov so bili pri večini priprav delno ustrezni, večina priprav je vsebovala ustrezne didaktične cilje, kar velja za priprave iz področij dejavnosti in za medpodročne priprave. Iz rezultatov je razvidno, da študenti potrebujejo več znanj pri zapisih didaktičnih
dejavnosti, hkrati pa smo prikazali, da je tudi v predšolskem obdobju mogoče razvijati algoritmično mišljenje z in brez tehnologije in zakaj je to pomembno.
Ključne besede: algoritmično mišljenje, predšolska vzgoja, priročnik, družboslovje, dejavnosti za otroke
Objavljeno v DKUM: 28.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 50
Celotno besedilo (2,40 MB) |
8. How do specific conditions shape values of undergraduate early childhood education students in Slovenia?Marta Licardo, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: The purpose of the study is to examine the early childhood education students’ values and what are the differences in the students’ values in specific conditions related to social environment. The values of undergraduate students who study early childhood education are very important for professional development and practice. The purpose of this study is to determine, if their values change during their study programme; which values are more important to the students; and what are the differences in the students’ values in terms of the type of study (full time/part time), years of study, age, work experience and work status. Results indicate that employed students have higher scores on other-centred values than unemployed students, older students express more others-centred values than younger students, while in self-centred values there are no age differences. Students who have more work experience express more others-centred values and students who study longer express more others-centred values than fresh students, while in self-centred values differences by years of study do not occur. These results reveal important changes in the hierarchy of values related to measured variables and interplay between various conditions.
Ključne besede: preschool education, higher education, values, ECE students, ecological conditions, age
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (163,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. Teaching social sciences in ECE : exploring correlations with creativity and algorithmic thinkingMarta Licardo, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Teaching social sciences in early childhood education context is demanding and little research has been done related to competences that support the high-quality teaching in social studies. The purpose of this study is to examine specific concepts to better understand possible implications of these concepts in teaching social sciences in early childhood education. Future teachers, students of preschool education (N=31), reported the highest mean values for teamwork, following social sciences teaching skills, creative self-assessment, and algorithmic thinking teaching skills. Students feel most competent in teaching life skills and slightly less competent in teaching social studies, presumably of its complexity. The analysis of correlations between all four concepts revealed that students who report higher creativity, report higher teamwork skills and higher algorithmic thinking teaching skills. The results are important for supporting the students in creativity during their undergraduate study and in learning how to teach social sciences in early childhood education.
Ključne besede: social sciences, early childhood education, algorithmic thinking, teamwork, creativity
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 194; Prenosov: 9
Celotno besedilo (501,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
