| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 65
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Kompetence vzgojiteljev v vrtcu za delo z romskimi otroki : magistrsko delo
Nastja Pirtovšek, 2024, magistrsko delo

Opis: Vključevanje romskih otrok v predšolsko vzgojo je izjemnega pomena za njihovo nadaljnje uspešno izobraževanje in vključevanje v družbo. Za to, da lahko vzgojitelji romske otroke uspešno vključujejo v predšolsko vzgojo, je pomembno, da imajo razvite kompetence za delo z romskimi otroki. V empiričnem delu smo preverili, kako strokovni delavci v vrtcu zaznavajo svoje kompetence za delo z romskimi otroki. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev (N = 64), ki delajo v vrtcih na območjih v Sloveniji, na katerih je naseljenega največ romskega prebivalstva. Analizirali smo njihove samoocene za splošne kompetence na področju dela z romskimi otroki, kompetence na področju spodbujanja kognitivnega, socialnega in jezikovnega razvoja ter kompetence na področjih učenja učenja, tj. kognicije, metakognicije ter motivacije in socialnega konteksta. Ugotovljeno je bilo, da vzgojitelji ocenjujejo, da so njihove splošne kompetence na področju dela z romskimi otroki relativno dobro razvite. Področje, na katerem bi vzgojitelji potrebovali dodatno podporo, je predvsem poznavanje romske kulture, zakonodaje in priporočil dela z romskimi otroki. Zagotovljena podpora na tem področju bi vzgojiteljem pomagala tudi pri razvijanju drugih kompetenc, ki po njihovem mnenju niso dovolj razvite.
Ključne besede: romski otroci, inkluzija, predšolska vzgoja, kompetence vzgojiteljev, učenje učenja
Objavljeno v DKUM: 06.02.2024; Ogledov: 88; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

2.
MEDGENERACIJSKO UČENJE IN SODELOVANJE V PREDŠOLSKI VZGOJI
Marjana Šnajder, 2016, diplomsko delo

Opis: Medgeneracijsko učenje zajema vse načine učenja med različnimi generacijami, ki lahko potekajo na formalen in neformalen način in sta zasnovana na prepričanju, da lahko organizirane dejavnosti povežejo mlajše in starejše generacije. Velik pomen medgeneracijskemu sodelovanju v razvoju predšolskih otrok namenjajo postmodernistični koncepti predšolske vzgoje, ki poudarjajo pomen sodelovanja vrtca z okoljem. Življenje in delo vrtca se prepletata z družinskim in širšim okoljem. V empiričnem delu je raziskano, kakšno je medgeneracijsko sodelovanje in učenje v slovenskih vrtcih, kako pogosto se izvaja, kateri vrtci ga najpogosteje izvajajo in kakšni so učinki na motivacijo za učenje otrok in na razvoj socialnih veščin. V raziskavi je sodelovalo 90 strokovnih delavcev, vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev. Raziskava je potrdila, da medgeneracijske dejavnosti najpogosteje izvajajo strokovne delavke z višjo in visoko izobrazbo, pogosteje so to pomočnice vzgojiteljic kot vzgojiteljice v starostni skupini od 36 do 40 let. Najpogosteje se medgeneracijske dejavnosti izvajajo v primestnih vrtcih. Dejavnosti se v večini vrtcev izvajajo nekajkrat letno v obliki prireditev, delavnic, lutkovnih predstav. Rezultati kažejo, da medgeneracijske dejavnosti in aktivnosti izboljšajo razvoj socialnih veščin in motivacijo za učenje v 1. in 2. starostnem obdobju. Strokovni delavci ocenjujejo, da medgeneracijske dejavnosti spodbujajo razvoj socialnih veščin in predstavljajo močno orodje pri povečanju motivacije za učenje. Otroci pri medgeneracijskih dejavnosti kažejo kompleksnejša čustva, razvijajo svoj odnos do starejše generacije in se učijo izražanja skupaj z njimi. Rezultati so pokazali, da ima medgeneracijsko sodelovanje pomembno vlogo pri razvoju otrok in bi ga bilo smiselno večkrat vključiti v vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu.
Ključne besede: medgeneracijsko učenje, medgeneracijsko sodelovanje, motivacija, učenje, socialni odnosi, predšolska vzgoja
Objavljeno v DKUM: 20.11.2023; Ogledov: 245; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

3.
Lutke in lutkovna predstava O povodnem možu : diplomsko delo
Špela Fajfar, Sara Rojs, 2023, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljene lutke (zgodovina, vrste lutk, učenje z lutko v predšolskem obdobju in načini dela z lutko v vrtcu). V praktičnem delu naloge je predstavljeno, kako lahko z dramsko umetnostjo integriramo področje družbe. Opisali smo načrtovanje, izvedbo in evalvacijo priprave za projektno delo v predšolskem obdobju. Cilji, ki smo jih dosegli, so, da otrok spozna različne lutke, da razvija veselje in pozitiven odnos do lutk, da si ogleda lutkovno predstavo O povodnem možu in spozna pomen vrednot, vezanih na družino, materialne dobrine in ljubezen. Ocenjujemo, da smo izvedli kakovostno lutkovno predstavo, ker smo pri končni evalvaciji opazili, da so otroci nadgradili svoje znanje o temah iz vsakdanjega življenja. Otroci so se v projektnem delu naučili tudi osnovnega bontona na lutkovni predstavi, spoznali novo ljudsko pravljico O povodnem možu, prikazano z dvodimenzionalnimi senčnimi in tridimenzionalnimi lutkami na palici, otroci so rokovali z različnimi lutkami in izdelali svoje lutke ter izdelali gledališče-akvarij. Otroci so s pogovorom o ljubezni, družini in materialnih dobrinah nadgradili svoje znanje o teh temah s področja družboslovja.
Ključne besede: lutke, družina, ljubezen, materialne dobrine
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 204; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

4.
Collaboration with immigrant parents in early childhood education in Slovenia : how important are environmental conditions and skills of teachers?
Marta Licardo, Lais Oliveira Leite, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: The purpose of this study is to analyse how important are specific environmental conditions and skills of early childhood education (ECE) teachers as predictors of collaboration with immigrant parents. The study included 348 ECE teachers in Slovenia. The results revealed that environmental conditions (e.g., gender, level of education, job position, educational environment support) are important predictors of collaboration with immigrant parents. Male teachers, teachers whose job position is ECE teacher rather than assistant teacher, and teachers who have higher levels of education reported a significantly better collaboration with immigrant parents than female teachers and teachers with lower educational levels. Regarding ECE teacher skills, results revealed that interpersonal and professional skills (e.g., positive values, positive attitudes towards teaching immigrant children and perceived immigrant child misbehaviour) are important predictors of reported collaboration with immigrant parents in ECE. The results are of practical significance for ECE teachers, immigrant parents and ECE management staff.
Ključne besede: early childhood education, teachers, immigrant parents, interpersonal skills, collaboration
Objavljeno v DKUM: 17.07.2023; Ogledov: 303; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (840,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Zaznave strokovnih delavcev in staršev glede praznikov, običajev in navad v predšolskem obdobju otrok : zaključno delo
Tjaša Menih, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo s pregledom praznikov, običajev, šeg in navad v Sloveniji, s katerimi se najpogosteje srečujejo predšolski otroci. Predstavljeni so najpomembnejši prazniki, s kratkim zgodovinskim pregledom in opisovanjem pomena praznikov in navad ob posameznem prazniku. V empiričnem delu smo analizirali, kakšna so stališča in razumevanje teme o praznikih med strokovnimi delavci v vrtcu in starši. Rezultati so pokazali, da strokovni delavci poznajo definicijo besede običaji, se zavedajo njenega pomena in so mnenja, da je prenašanje običajev na predšolskega otroka pomembno. S tovstno tematiko se strokovni delavci v vrtcu srečajo v povprečju večkrat na mesec. Raziskava je pokazala tudi, da strokovni delavci menijo, da se običaji znotraj družin razlikujejo. V vrtcu se najpogosteje pojavlja praznovanje praznikov, ki jih prinašajo dobri trije možje, materinski dan in valentinovo. Pomena praznikov in pomena prenašanja običajev na predšolskega otroka se zavedajo tudi starši, po njihovem mnenju običajem posvečajo dovolj pozornosti tako v družini kot v vrtcu. Znotraj družin se otroci z običaji srečajo večrat letno, praznovanja pa se od družine do družine razlikujejo. Najpogosteje družine predšolskega otroka praznujejo božič, veliko noč, rojstni dan in dan spomina na mrtve. Prazniki prav tako predstavljajo pomemben del kulturne dediščine, vendar se mnenja strokovnih delavcev in staršev razlikujejo glede tega, v katerem starostnem obdobju bi naj otroke seznanjali s temi vsebinami.
Ključne besede: družina, običaji, prazniki, šege in navade.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 228; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

6.
Individualizacija dela z dolgotrajno bolnim učencem - študija primera učenca z arnold-chiarijevim sindromom : magistrsko delo
Teja Zavasnik, 2023, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu so predstavljene prednosti inkluzije, značilnosti vključevanja dolgotrajno bolnih otrok v redno osnovno šolo ter specifične prilagoditve, ki jih potrebujejo otroci s tovrstnimi težavami. Na teoretični ravni so analizirane glavne značilnosti Arnold-Chiarijevega sindroma in individualizacija dela učenca z Arnold-Chiarijevim sindromom. V empiričnem delu je predstavljena študija primera učenca z Arnold-Chiarijevim sindromom (ACS). Podatke smo pridobili s pomočjo intervjujev z učencem z ACS, njegovo razredničarko, specialno pedagoginjo, dvema učiteljema predmetnega pouka in njegovimi družinskimi člani. Ugotovili smo, da učencu prilagoditve zelo koristijo. Ima 4 šolske ure dodatne strokovne pomoči, uporablja računalnik za zapisovanje zapiskov in ima skrajšan urnik. Skrajšan urnik na kvaliteto socialno-emocionalne vključenosti učenca v šolskem okolju ne vpliva. Raziskava je pokazala, da imajo pedagoški delavci največ izzivov pri individualizaciji, kako in na kakšen način določiti obseg učnih vsebin za učenca, ki ima skrajšan urnik. Naloga je pomembna, saj so rezultati pokazali, kako in zakaj je potrebno učencu z ACS individualizirati poučevanje in mu nuditi dodatno strokovno pomoč. Prav tako smo predstavili primere dobre prakse, ki služijo za nadaljnje delo z učenci z ACS.
Ključne besede: inkluzija, dolgotrajno bolan otrok, individualizacija, Arnold-Chiarijev sindrom, primeri dobre prakse.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 227; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

7.
Teaching for the Future in Early Childhood Education
2023, zbornik

Opis: The monograph focuses on the teaching and learning of children in early childhood education. The international monograph includes contributions by authors from three countries, highlighting different perspectives on contemporary teaching and learning specific to ECE. The monograph is based on the collaboration of researchers from different universities in the Erasmus+ Algolittle project, who have explored important contemporary concepts of teaching in ECE, such as how to develop algorithmic thinking in preschool children, how to teach algorithmic thinking to ECE students, and the relevance of such cognitive skills for future knowledge. The monograph goes beyond the scope of the project by incorporating new scientific findings related to the implementation of various concepts in learning and teaching preschool children, such as executive functions, algorithmic thinking, creativity, problem-based thinking, integration of teaching from different domains, distance learning, specific pedagogical practices, thus presenting a wide range of topics relevant for the development of learning and teaching in early childhood education now and in the future.
Ključne besede: predšolska vzgoja, poučevanje, učenje, algoritmično mišljenje, kognicija
Objavljeno v DKUM: 18.04.2023; Ogledov: 365; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (6,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Spodbujanje kompetence učenje učenja s freestyle učenjem : magistrsko delo
Loriana Bogovič, 2023, magistrsko delo

Opis: Poznavanje in raba različnih učnih metod in tehnik pri učenju nam omogočajo boljše, hitrejše in zabavnejše pomnjenje učne vsebine. Prav tako s spoznavanjem načinov učenja, ki nam ustrezajo in z znanjem po njihovi uporabi pri učenju, svoje učenje obogatimo, smo bolj organizirani, znamo učenje načrtovati, ostajamo motivirani in nadgrajujemo svoje predhodne izkušnje v različnih okoliščinah v življenju. V nalogi obravnavamo različne metode in tehnike učenja, s poudarkom na Freestyle učenju, pri katerem učenci spoznavajo metode in tehnike učenja, ki razvijajo kompetenco učenja učenja. Raziskava temelji na študiji primera. Rezultati so pokazali, da je učenka v zgodnjem obravnavanju za učne težave po učnih urah Freestyle učenja usvojila njej ustrezne metode in tehnike učenja, ki so ji pomagale k izboljšanju pristopa do učenja in napredka pri učenju ter ocenah pri posameznih šolskih predmetih. Ugotavljamo, da je uporaba različnih metod in tehnik učenja v sklopu Freestyle učenja koristna, saj učenci potrebujejo usmeritve kateri načini učenja so zanje primerni ter tako razvijajo potencial za samostojno učenje in boljši učni uspeh.
Ključne besede: dejavniki učenja, motivacija pri učenju, učenje učenja, strategije učenja, Freestyle učenje
Objavljeno v DKUM: 30.03.2023; Ogledov: 377; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

9.
Obogatitev dnevne rutine s socialnimi igrami pri otrocih prvega starostnega obdobja : magistrsko delo
Helena Vogrinec, 2021, magistrsko delo

Opis: Dnevna rutina zavzema velik del otrokovega življenja v vrtcu. Ker je le-ta nekaj stalnega, dogovorjenega, ponavljajočega, velikokrat prinese togost. Da bi to togost spremenili v prijetno vodene prehode med segmenti dnevne rutine, jih lahko obogatimo s socialnimi igrami. Z uvedbo in uporabo skrbno izbranih in načrtovanih socialnih iger, otroci spoznavajo, usvajajo in razvijajo socialne veščine. V empiričnem delu smo preverili kakšne so razlike pred in po vključevanju socialnih iger v dnevno rutino glede na a) čustvene odzive, b) medsebojne odnose, c) motiviranost in aktivnost, d) lažje prehajanje med dejavnostmi, e) samostojnost in f) samoregulacijo. V raziskavi je sodelovalo 12 otrok, starih od 1 do 2 leta. Analiza je pokazala, da je obogatitev dnevne rutine primer dobre prakse. Razlike pred in po izvedbi obogatitvenih dejavnosti v dnevni rutini so se kazale v povečanju strpnosti, aktivnega sodelovanja, motivaciji, v medsebojnih odnosih ter ustvarjanju prijetnega vzdušja v igralnici. Rezultati predstavljajo pomembno izhodišče za obogatitev in izboljšanje socialnih interakcij v dnevni rutini vrtca.
Ključne besede: Dnevna rutina, vrtec, otrok, predšolska vzgoja, socialne veščine, socialne igre.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2022; Ogledov: 588; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

10.
Analiza praktičnega usposabljanja za didaktiko družboslovja v študijskem programu predšolska vzgoja 1. stopnja : magistrsko delo
Klavdija Kangler, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo evalvirali praktično usposabljanje študentov predšolske vzgoje za didaktiko družboslovja iz vidika več ravni oz. perspektiv. Na teoretični ravni, na ravni primerjave predmetnikov, na ravni evalvacije dnevnikov praktičnega usposabljanja, na ravni mnenj študentov in na ravni refleksije mentorjev v vrtcih. V teoretičnem delu smo predstavili praktično usposabljanje za bodoče vzgojitelje predšolskih otrok, vloge sodelujočih v praktičnem usposabljanju, področje evalvacije, ki se dotika vseh deležnikov praktičnega usposabljanja in vsebine, cilje, oblike dela ter integracijo didaktike družboslovja z drugimi področji. V empiričnem delu predstavljamo rezultate analize dnevnikov praktičnega usposabljanja, rezultate anketnega vprašalnika, ki so ga reševali študentje dodiplomskega študija predšolske vzgoje, ter analizo intervjujev z mentoricami, ki na pedagoško prakso sprejemajo študente študijskega programa Predšolska vzgoja. Rezultati so pokazali, da so študentje delno usposobljeni za samostojno delo z otroki na področju družbe, da si na nastopih za področje družbe pretežno izbirajo manj kompleksne teme, njihove kompetence se razvijajo postopoma. Mentorji prav tako opažajo delno usposobljenost za vodenje dejavnosti za področje družbe pri študentih in pri sebi. Naloga pomembno prispeva k razumevanju didaktičnih in pedagoških kompetenc študentov za področje družbe, saj predstavlja različne perspektive raziskovalnega problema.
Ključne besede: didaktika družboslovja, praktično usposabljanje, evalvacija, predšolska vzgoja
Objavljeno v DKUM: 02.03.2022; Ogledov: 797; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 1.64 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici