Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

"Ukinitev" instituta preiskovalnega sodnika : magistrsko delo
Marko Tanevski, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Ukinitev instituta preiskovalnega sodnika« temelji na zasnovi osnutka novo nastajajočega Zakona o kazenskem postopku ZKP-1. Razdeljena je na tri dele. Prvi del predstavlja spremembe pristojnosti tožilca in preiskovalnega sodnika v zgodovinskem razvoju kazenskega procesnega prava, temeljna načela kazenskega postopka, ki so najbolj relevantna za položaj tožilca in preiskovalnega sodnika ter pristojnosti in naloge, ki jih imata državni tožilec in preiskovalni sodnik po trenutno veljavnem Zakonu o kazenskem postopku ZKP-M. Drugi del predstavlja osnutek novega Zakona o kazenskem postopku. Predstavljeni so razlogi in povod za spremembo veljavnega Zakona o kazenskem postopku, pri čemer so izpostavljene kritike pravnikov, ki so opozarjali na to, da je trenutna zasnova Zakona o kazenskem postopku neustrezna in zastarela. V nadaljevanju so izpostavljeni razlogi za spremembo Zakona o kazenskem postopku, ki smo jih razdelili na razloge politično-družbene in pravno-sistematske narave. Vsaka sprememba Zakona pa s seboj prinese tudi posledice, ki lahko nastanejo ob sprejetju novega zakona. Te posledice smo opredelili kot pasivizacijo sodišča in aktivizacijo strank, kot ločenost preiskave med obrambo in tožilstvom, ustanovitev dokaznega prava kot garanta poštenosti postopka ter opredelitvijo zadnje posledice, ki predstavlja avtonomijo posameznika kot temeljno izhodišče novega kazenskega postopka. Nato smo v celoti predstavili osnutek novega Zakona o kazenskem postopku, ki smo ga razdelili na splošni del, preiskovalni postopek, vmesno fazo in fazo obtoževanja. V splošnem delu so predstavljene pravice oškodovanca, nov institut predobravnavnega sodnika ter določbe o pristojnosti in izločitvi. V preiskovalnem postopku smo izpostavili pristojnosti in naloge državnega tožilca, predobravnavnega tožilca in položaj obdolženca. Nato je opisana največja posebnost novega preiskovalnega postopka, to sta vmesna faza ter obtožni postopek s priznanjem krivde obdolženca. V tretjem in tako zadnjem delu magistrskega dela so z namenom primerjave opisani kazenskoprocesni postopki drugih držav s podobno ureditvijo, ki jo prinaša novela ZKP-1.
Ključne besede: kazenski postopek, državni tožilci, preiskovalni sodniki, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 06.07.2018; Ogledov: 1551; Prenosov: 318
Celotno besedilo (1,50 MB)

Prepoved mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Marko Tanevski, 2012, diplomsko delo

Opis: Povzetek Evropsko konvencijo o človekovih pravicah so v Rimu sprejele članice Sveta Evrope. Za podpis je bila pripravljena 4. Novembra 1950 v Rimu, veljati pa začela 3. Septembra 1953, Slovenija jo je ratificirala šele leta 1994. S Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin so vlade podpisnice konvencije, članice Sveta Evrope ustanovile Evropsko sodišče za človekove pravice s sedežem v Strasbourgu. Postopek pred sodiščem je mogoče razdeliti na več faz: predhodni postopek in registracija vloge, preskus dopustnosti vloge, dajanje vloge vladi v odgovor, morebitna prijateljska poravnava in sprejetje sodbe. Določba 3. člena Evropske konvencije, ki prepoveduje mučenje ali nečloveško in ponižujoče ravnanje ali kaznovanje je med najkrajšimi določbami konvencije. O mučenju govorimo kadar gre za premišljeno nečloveško ravnanje, ki povzroča zelo hudo in okrutno trpljenje. Nečloveško ravnanje in kaznovanje je dejanje, s katerim žrtvi povzročimo hudo telesno in duševno trpljenje. Kadar pa je storjeno trpinčenje z namenom, da se pri žrtvah vzbudi občutke strahu, tesnobe in manjvrednosti če se žrtve ponižujejo in degradirajo, da bi se zlomil njihov fizični in moralni odpor, pa govorimo o ponižujočem ravnanju. Največ primerov v zvezi s kršitvijo 3. člena EKČP sodišče obravnava zaradi nepravilnosti, ki so se zgodile v postopkih pridržanj, aretacij, zasliševanj, zapornih kazni, izročitev, diskriminacij, dosmrtnega zapora ter smrtnih kazni. Kršitev prepovedi mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja se dogaja tudi v razvitih demokratičnih in pravnih državah. Tako so se pred evropskim sodiščem za človekove pravice v zvezi s kršitvijo 3. Člena EKČP znašle tudi Velika Britanija, Francija, Poljska in Republika Slovenija.
Ključne besede: prepoved mučenja, sodna praksa, Evropsko sodišče za človekove pravice, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.03.2013; Ogledov: 4661; Prenosov: 634
Celotno besedilo (664,06 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh