1. Fiscal multiplier and the role of income and wealth inequalityMarko Senekovič, Jani Bekő, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: There is a lack of research concerning the influence of economic inequality on the size of fiscal multipliers. To address this, we apply a VAR methodological framework to assess the magnitude of fiscal multipliers for 47 economies, using a new quarterly dataset spanning the period from 1995 to 2021. We then gauge the impact of the battery of income and wealth inequality measures on the size of government consumption multipliers. To ensure the robustness of the results, a yearly panel data sample was also tested. The key findings of our empirical exercise can be outlined as follows. First, the estimated government consumption multipliers exhibit a generally positive trajectory throughout the forecast horizon in approximately 66% of the countries analysed, while in 19% of the sample, they remain largely negative, and in the remaining 15% of cases, they display a mixed pattern, being positive only during certain periods. Second, in 53% of the countries examined, the fiscal multiplier exceeds the threshold of one at least once during the forecast period, suggesting a greater output effect of fiscal expansion in these countries. Third, the more pronounced the income and wealth inequality in a country, the higher the value of the fiscal multiplier. This research outcome supports the proposition that higher economic inequality, especially income inequality, will generate greater government spending effects.
Ključne besede: fiscal policy, fiscal multiplier, economic inequality, panel VAR
Objavljeno v DKUM: 12.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 442
 Celotno besedilo (2,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Countries' structural characteristics and the magnitude of fiscal shockMarko Senekovič, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: The transmission channels of stabilizing fiscal policy remain partially unexplored, which presents a challenge for the effective management of economic policy. Using a broad dataset and vector autoregression methodology, this paper examines the relationship between selected structural characteristics of economies and the magnitude of fiscal multipliers. The results indicate that fiscal multipliers tend to be smaller in more developed economies, in business-friendly environments, and in EU and EMU member states. Additionally, findings on public and private debt, as well as savings levels, suggest that fiscal multipliers are higher in countries where a larger share of economic agents faces liquidity constraints. Consequently, increased public spending, driven by households' higher marginal propensity to consume, produces a stronger impact on output through the multiplier effect. Our results provide a foundation for fiscal policymakers to design appropriate measures tailored to the specific characteristics of individual economies, aiming to enhance the effectiveness of stabilization policies. Consequently, fiscal stimulus can achieve a greater impact while ensuring the efficient allocation of taxpayer resources.
Ključne besede: fiscal multiplier, structural determinants, wealth inequality, VAR
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (475,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Economic inequality and the size of government expenditure shocks : an empirical exerciseMarko Senekovič, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Empirical literature explains the heterogeneity of fiscal multiplier
estimates through the analysis of various cyclical and structural
determinants of economies, with economic inequality, as one of the key
structural characteristics, receiving relatively little attention so far. In
this study, using a wide sample of countries and applying the vector
autoregression methodology, we first estimated fiscal multipliers and
the impact of fiscal stimuli on the dynamics of the price level. The
findings indicate that the estimated fiscal multipliers are mostly
positive, and fiscal stimuli tend to produce an inflationary effect.
Subsequently, we examined the variability in the size of fiscal
multipliers in relation to various indicators of income and wealth
inequality. The key findings of this study reveal that as economic
inequality increases, particularly in the context of income disparities,
the size of fiscal multipliers also rises. This insight is particularly
important for policymakers in designing appropriate fiscal measures in
an evolving macroeconomic environment.
Ključne besede: fiscal multiplier, income inequality, wealth inequality, VAR
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Povezava na datoteko |
4. Plačna konkurenčnost izbranih članic evroobmočjaTina Regoršek, 2024, diplomsko delo Opis: Plačna konkurenčnost predstavlja sposobnost države, da privabi in ohrani delovno silo
ter s tem pridobi konkurenčno prednost v globalnem gospodarstvu. Za države v skupnem
valutnem območju je zaradi odsotnosti lastne denarne politike toliko bolj pomembno
izkoriščanje prednosti notranjega trga posameznih držav, saj s tem vplivajo na povečanje
konkurenčnosti. Kljub povezanosti trgov znotraj evroobmočja pa med državami prihaja
do razlik v vzdržnosti in rasti gospodarstva ter v plačni konkurenčnosti, kar lahko vodi do
makroekonomskih neravnovesij znotraj valutnega območja ali do pritiskov na trgu dela.
Razlike v plačni konkurenčnosti so tesno povezane s produktivnostjo dela in stroški dela.
Večja produktivnost držav se odraža v višjih plačah in omogoča ohranitev konkurenčnosti
države, medtem ko lahko visoki stroški dela brez ustrezne produktivnosti negativno
vplivajo na konkurenčnost držav. V pričujočem diplomskem delu izpostavljamo tri
poglavitne ugotovitve o plačni konkurenčnosti držav evroobmočja, in sicer: približevanje
produktivnosti dela slovenskega in portugalskega gospodarstva povprečni
produktivnosti dela evroobmočja, hitrejša rast njunih stroškov dela na enoto proizvoda
od povprečja evroobmočja in pa višja raven stroškov dela od povprečja evroobmočja v
zasebnem sektorju Belgije, Nemčije in Francije.
Ključne besede: optimalno valutno območje, plačna konkurenčnost, evroobmočje, trg
dela.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,50 MB) |
5. Konkurenčnost nemškega gospodarstvaPatrik Obrovnik, 2024, diplomsko delo Opis: Nemčija, ki velja za eno najmočnejših svetovnih gospodarstev, si prizadeva ohranjati in povečevati konkurenčnost na svetovnem trgu s strateškimi investicijami v digitalizacijo in avtomatizacijo, kar je še posebej opazno v avtomobilski industriji. Zlasti slednja, ki predstavlja enega ključnih sektorjev nemškega gospodarstva, se spopada z izzivi prehoda na električna vozila in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Kljub temu nemška podjetja vlagajo v razvoj inovativnih tehnologij, ki bi jim omogočile izpolnjevati okoljske standarde ter ohranjati konkurenčno prednost. To vključuje razvoj električnih vozil, trajnostne mobilnosti in prizadevanja za zmanjšanje emisij, kar prispeva k ohranjanju vodilne vloge Nemčije v avtomobilski industriji. Kljub prizadevanjem nemške avtomobilske industrije za izboljšanje lastne konkurenčnosti pa v zadnjih letih ta zaostaja predvsem za kitajskimi tekmeci.
Ključne besede: nemško gospodarstvo, avtomobilska industrija, konkurenčnost
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,29 MB) |
6. Grožnja deglobalizacije in nova industrijska politikaPeter Vuk, 2024, diplomsko delo Opis: Procesi gospodarskega in političnega sodelovanja po drugi svetovni vojni so spodbujali gospodarsko rast in stabilnost z zmanjšanjem trgovinskih ovir in povečanim dostopom do tujih trgov, izboljšali življenjski standard in blaginjo prebivalstva ter ob tem omogočali bolj usklajeno (so)delovanje pri reševanju globalnih izzivov. Po svetovni finančni krizi v letu 2008 se nakazuje trend, da se procesi globalizacije upočasnjujejo oziroma se pomikajo v smeri deglobalizacije. Med velikimi svetovnimi gospodarstvi oziroma gospodarskimi bloki se pojavljajo vse večje geopolitične napetosti. Ob tem se svetovna gospodarstva soočajo tudi z izzivi, kot so upadanje deleža delovnih mest v predelovalni dejavnosti, negativni vplivi podnebnih sprememb, ekonomska neenakost in vzpon nacionalizma ter populizma. Kot enega izmed možnih odgovorov na te izzive se pogosto omenja industrijsko politiko. Številne raziskave ugotavljajo, da se instrumenti industrijske politike vse pogosteje uporabljajo in da je po pandemiji koronavirusne bolezni prišlo do pomembnega preobrata v izvajanju industrijske politike, zlasti z uvedbo ameriškega Zakona o zmanjšanju inflacije ter Zakona o čipih in znanosti. Empirične študije kažejo, da industrijske politike niso vedno učinkovite. Pri tem se kot učinkoviti zelo pogosto izkažejo ukrepi, ki so namenjeni spodbujanju aktivnosti raziskav in razvoja.
Ključne besede: mednarodno gospodarstvo, industrijska politika, globalizacija, deglobalizacija, geopolitika
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1,75 MB) |
7. Proces gospodarske konvergence v evroobmočjuTina Cafuta, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili proces gospodarske konvergence v evroobmočju. Proces nominalne in realne konvergence se je v evroobmočju skozi čas spreminjal. Razlike med državami evroobmočja se kažejo tako na področju nominalne kot realne konvergence. Na področju nominalne konvergence so se ugotovile razlike v stopnji inflacije, proračunskih neravnovesjih, javnih dolgovih in obrestnih merah. Realno konvergenco smo prikazali prek razlik v ravni outputa na prebivalca, produktivnosti dela, stopnji brezposelnosti in dohodkovni ravni. Kljub prizadevanjem za večjo ekonomsko homogenizacijo pa med nekaterimi državami evroobmočja ostajajo izrazite razlike. Na proces konvergence v evroobmočju so vplivali številni gospodarski šoki zlasti svetovna finančna kriza in pandemija covid-19. Doseganje večje gospodarske konvergence med državami zahteva nadaljnje prilagoditve in usklajene politike v evroobmočju.
Ključne besede: Nominalna in realna konvergenca, optimalno valutno območje, evroobmočje.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 351; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,16 MB) |
8. Fiskalna konsolidacija in gospodarska rastNina Cafuta, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv fiskalne konsolidacije na gospodarsko rast. Po izbruhu svetovne finančne krize v letu 2008 je evroobmočje doživelo močan gospodarski udarec, ki je pripeljal do obsežnih državnih intervencij, povečanja javnih dolgov in fiskalnih primanjkljajev. Fiskalna konsolidacija, ki se nanaša na prizadevanje vlad, da bi zmanjšale svoje proračunske primanjkljaje in stabilizirale javni dolg, je postala ključna agenda za mnoge članice evroobmočja. Nekatere ključne ukrepe, ki so jih države evroobmočja sprejele, so vključevale povečanje davkov, s čimer so želele pridobiti dodatne proračunske prihodke, vendar so višji davki v mnogih primerih zavirali investicije in zasebno potrošnjo, kar je negativno vplivalo na gospodarsko rast. Vzporedno so mnoge države zmanjšale vladne izdatke, vključno z omejitvami v socialnih programih in javnih investicijah. Čeprav so takšni ukrepi pripomogli k zmanjšanju proračunskih primanjkljajev, so v kratkoročnem obdobju pogosto zavirali gospodarsko rast zaradi izpada agregatnega povpraševanja. Dodatno breme relativno večjega javnega dolga je povečalo obrestna bremena in pritisnilo na vladne proračune, kar je sprožilo še večje potrebe po fiskalni disciplini. Države so se posledično znašle v začaranem krogu. Vzporedno z ukrepi za zmanjšanje proračunskih primanjkljajev so se vlade soočale z dejstvom, da so fiskalni multiplikatorji v času gospodarske krize višji od konvencionalnih ocen. To je pomenilo, da so bile reakcije na fiskalno prilagajanje pogosto močnejše in škodljivejše za gospodarsko rast.
Ključne besede: fiskalna konsolidacija, gospodarska rast, davki, državni izdatki, javni dolg, multiplikator.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 424; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,74 MB) |
9. Razvoj mednarodne trgovine in dohodkovna neenakostManca Friškovec, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo preučevali, kako globalizacija in razvoj mednarodne trgovine vplivata na dohodkovno neenakost. Najprej smo predstavili teorije mednarodne menjave, nato analizirali značilnosti razvoja mednarodnih blagovnih in storitvenih tokov. Nadalje smo se osredotočili na dohodkovno neenakost, ki smo jo preučili na globalni ravni, na ravni izbranih razvitih držav in na ravni izbranih razvijajočih se držav. Pregled empiričnih študij razkriva, da je vpliv mednarodnih trgovinskih tokov na dohodkovno neenakost relevanten, njihovi učinki pa so heterogeni. Odprtost mednarodne trgovine spodbuja gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in višanje plač, kar privede do zmanjševanja dohodkovne neenakosti. Po drugi strani pa selitev proizvodnje v države z nižjimi stroški dela in posledična izguba delovnih mest v državah z višjimi stroški dela povzroča povečevanje dohodkovne neenakosti. Prav tako dohodkovno neenakost krepi mednarodni prenos tehnologij in znanja, kar poveča razlike v dohodkih med izobraženimi in neizobraženimi delavci. Za blaženje negativnih dohodkovnih posledic globalizacije trgovinskih tokov je zato nujno izvajanje ustreznih ekonomskih politik.
Ključne besede: mednarodna trgovina, dohodkovna neenakost, globalizacija, ekonomska politika.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 383; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,66 MB) |
10. Relevantnost in učinkovitost mednarodnih gospodarskih sankcijKarolina Borovšak, 2023, diplomsko delo Opis: Gospodarske sankcije so generalno gledano ukrepi, s katerimi povzročimo ekonomsko škodo za doseganje političnih ciljev. V diplomskem delu predstavljamo različne definicije gospodarskih sankcij in paleto ciljev, ki jih želi izvajalec tovrstnih kaznovalnih ukrepov doseči. Politični odločevalci tako lahko izbirajo med različnimi ukrepi kot so trgovinske sankcije, finančne sankcije, omejitve potovanj in sankcije na trgovino z orožjem in vojaško pomočjo. Uporaba posameznih vrst kaznovalnih ukrepov se je spreminjala skozi zgodovinski razvoj, v sodobnem času pa je uporaba gospodarskih sankcij postala standardna praksa za reševanje mednarodnih konfliktov. Presojanje učinkovitosti sankcij je že v izhodišču lahko zahtevna naloga, saj se sama opredelitev njihove učinkovitosti lahko različno interpretira. Vendar lahko z empiričnimi raziskavami ugotovimo, kateri dejavniki vplivajo na večjo verjetnost izpolnjevanja zastavljenih ciljev kaznovalnih politik. Omejevalne politike, sprejete s strani Evropske unije in drugih zahodnih držav proti Rusiji, imajo nedvomno bistvene ekonomske posledice tako za rusko kot evropsko gospodarstvo. Z uvedbo gospodarskih sankcij proti Rusiji se soočamo s spremembo energetske politike evropskih držav, priča pa smo tudi geopolitičnim premikom v mednarodnem gospodarskem sistemu.
Ključne besede: gospodarske sankcije, geopolitika, ekonomska politika, mednarodno gospodarstvo.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 414; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,22 MB) |
