Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Pojavnost stresa in izgorelosti v času epidemije covid-19
Marko Plečko, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pandemija COVID-19 je prinesla pomembne spremembe v našem vsakdanjem življenju. COVID-19 je nezadostno pripravljenemu zdravstvenemu sistemu predstavljal nešteto izzivov. Izvajalci zdravstvenih storitev se soočajo z akutnim stresom na delovnem mestu, ki ga sestavlja visoka izhodiščna stopnja izgorelosti. Namen raziskave je bil ugotoviti pojavnost stresa in izgorelosti med zaposlenimi v psihiatrični bolnišnici v času epidemije COVID-19. Metode: V raziskavi je sodelovalo 51 anketiranih zaposlenih v eni od psihiatričnih bolnišnic v Sloveniji. Za pojavnost stresa je bila uporabljena lestvica zaznanega stresa, za pojavnost izgorelosti na delovnem mestu pa Maslach-ov vprašalnik izgorelosti, Pridobljeni podatki so bili statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel in SPSS. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se stres pozitivno povezuje s čustveno izčrpanostjo (ρ = 0,700, p < 0,001) in depersonalizacijo (ρ = 0,380, p = 0,006), medtem ko se stres negativno povezuje (ρ = -0,459, p < 0,001) z osebnimi dosežki. Razprava in sklep: Pandemija COVID-19 predstavlja nešteto izzivov za zdravstveni sistem. Izvajalci zdravstvenih storitev se soočajo z akutnim stresom na delovnem mestu, ki povzroča visoko stopnjo izgorelosti zdravstvenih delavcev. Učinkoviti ukrepi pri zmanjševanju stresa in izgorelosti so razne sprostitvene tehnike, ki nam pripomorejo, da dosežemo zadane cilje.
Ključne besede: stres, izgorelost na delovnem mestu, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 1791; Prenosov: 544
Celotno besedilo (1,47 MB)

Spremljanje virusa gripe po svetu v zadnjih petih letih preko različnih baz podatkov
Marko Plečko, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali temo z naslovom spremljanje virusa influence ali gripe po svetu v zadnjih petih letih preko različnih baz podatkov. Predstavili smo viruse influence in raziskali preko različnih baz podatkov pojavljanje virusov influence tipa A v naključno izbranih severnih, tropskih in južnih državah sveta, skozi celo leto v zadnjih petih letih. Namen diplomskega dela je tudi raziskati, kdaj in kje je tip virusov influence A v določenem letnem času bolj v porastu. Naš cilj je opisati viruse influence. Podatke smo zbirali preko različnih baz podatkov Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), Evropskega centra za preprečevanje in kontrolo bolezni in nacionalni inštitut za javno zdravje za podatke o republiki Sloveniji. Za severne države sveta smo naključno izbrali Kanado, Francijo in Japonsko, iz tropskega predela sveta smo izbrali Kolumbijo, Kenijo in Tajsko, iz južnega pa Avstralijo, Čile in Južno Afriko. Ugotovili smo, da se virusi influence A najpogosteje pojavljajo v severnem delu sveta, pojavnost virusov pa je povezana tudi z izbruhi pandemij in epidemij gripe. Večina zabeleženih okužb je bila v zimskih mesecih. Menimo, da bi okužbe lahko precej zmanjšali z ukrepi kot so kašljanje in kihanje v robček, umivanje rok, ter čim večjo precepljenostjo proti virusom influence. Potrebna bi bila tudi stalna izobraževanja zdravstvenih delavcev, da vedo kako ravnati v primeru večjega izbruha oziroma pandemije gripe.
Ključne besede: influenca, virusi influence, pandemija
Objavljeno v DKUM: 10.12.2014; Ogledov: 2271; Prenosov: 252
Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh