| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
TRANSFERNE CENE - IZZIV DAVČNE POLITIKE V EU
Marko Pahor, 2016, diplomsko delo

Opis: Nastanek prvih multinacionalnih družb povezujemo z obdobjem kolonializma v 16. stoletju. Družbe, kot je bila Britanska vzhodnoindijska družba, ki je bila ena prvih delniških družb na svetu, so pospešeno začele trgovati z družbami v kolonijah. V obdobju po prvi svetovni vojni so bila multinacionalna podjetja v večini industrijska podjetja in to je tudi obdobje, ko se je izoblikoval sedanji sistem obdavčitve pravnih oseb. Če je bilo takrat relativno enostavno obdavčiti takšno multinacionalno družbo po načelu obdavčitve po viru, pa je danes v obdobju intenzivno globaliziranega in digitaliziranega sveta to vse prej kot enostavno. Če je v začetku globalizacije za države in gospodarske družbe bil največji izziv preprečiti dvojno obdavčenje, se v sedanjem času vedno bolj pojavlja težava zaradi neučinkovitega sistema obdavčitve gospodarskih družb in hkrati težnja po izgradnji davčnega sistema, ki bi zagotovil plačevanje davčne obveznosti tam, kjer dobiček dejansko nastaja. V želji po pravični porazdelitvi davčnega prihodka med države, v katerih poslujejo povezane osebe, je bil izoblikovan sistem pravil o transfernih cenah, pri razvoju katerega je imela veliko vlogo Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Oblikovala je Smernice OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave, ki jih je večina razvitih držav implementirala v svojo nacionalno zakonodajo. Temu je sledila tudi Slovenija. Prvi del diplomskega dela tako obravnava zgodovino transfernih cen, smernice OECD in ureditev transfernih cen v Sloveniji. V EU se je problematika o obdavčitvi pravnih oseb začela obravnavati že v 60. letih prejšnjega stoletja. Z vzpostavitvijo enotnega trga je problem dvojnega obdavčevanja postal ključna ovira za njegovo nemoteno delovanje. Tako se je v 90. letih prejšnjega stoletja glavnina pozornosti delovanja EU usmerjala v odstranjevanje ovir za nemoteno delovanje enotnega trga. Aferi »LuxLeaks« in »Panama Papers« pa sta pokazali, da mednarodni sistem obdavčevanja pravnih oseb, ki temelji na načelih, ki so bila izoblikovana v povsem drugačnih okoliščinah pred skoraj sto leti, čeprav s »korekcijami«, ni več učinkovit v sedanjih okoliščinah globalno digitaliziranega sveta, v katerem je prisotna tudi močna davčna konkurenca med državami. To je uvidela tudi EU, ki si je zastavila ambiciozne cilje v leta 2015 sprejetem Akcijskem načrtu in na tej podlagi leta 2016 predstavila paket ukrepov zoper izogibanje davkov. Eden ključnih ukrepov je vzpostavitev sistema, ki bi temeljil na konsolidirani davčni osnovi. Sistem bo upošteval celotni prihodek večnacionalne družbe kot celote, nato pa po vnaprej znani formuli razdelil davčne prihodke med države, kjer je družba dejansko opravljala poslovne aktivnosti in dejansko ustvarjala dobiček. Želja EU kot tudi OECD in njenega programa BEPS je torej reformirati mednarodni davčni sistem in izgraditi takšnega, ki bo izničil učinke agresivnega davčnega načrtovanja ter omogočil, da se dobiček obdavči v državi, kjer dejansko nastaja. Drugi del diplomskega dela tako obravnava transferne cene kot izziv davčne politike EU, preusmeritev dobička večnacionalnih družb v jurisdikcije z ugodnejšim davčnim okoljem, finančne učinke takšnih ravnanj na proračune držav članic, predstavlja pa tudi sheme agresivnega davčnega načrtovanja in ukrepe EU za preprečitev erozije davčne osnove in preusmeritve dobička.
Ključne besede: transferne cene, povezane osebe, večnacionalne družbe, davčna politika EU, agresivno davčno načrtovanje, erozija davčne osnove, preusmeritev dobička, OECD, BEPS, ukrepi proti izogibanju davkov
Objavljeno v DKUM: 21.07.2016; Ogledov: 2148; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

2.
Globalisation of national economy : possibilities and challenges of measuring
Romana Korez-Vide, Marko Pahor, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: It seems that in expectation of a unified methodology and legal basis for monitoring economic globalisation, this field no longer offers research challenges for EU members. However, the entanglement of contemporary globalisation opens the space of creativity not only in the sphere of content improvement, but also in the field of the methodology of globalisation measurement. In the introductory part of the paper we will make a systematic review of s. c. recommended indicators of economic globalisation. In the continuation, some approaches toward measuring globalisation and their uncertainties will be presented. On this basis we will discuss extensions of contemporary globalisation, the aims of measurement and the functioning of contemporary national economy as a system of mutually dependent institutions, processes and relations. We will state the main indicators that could be, with the view of present technoeconomic paradigm, reasonably included in the framework of indicators of economic globalisation. We will find out that globalisation demands monitoring of the various subtle viewpoints within and between companies as well as interactions between companies and the state, which increases the relative importance of s. c. soft indicators. In addition,the demands from users of statistical data have undergone changes, namely in the direction of gaining fast, complex and evident information on international position and potential of the country in the period of contemporary globalisation. In this connection we will draw attention to some deficiencies in the benchmarking of countries and to the potential arising in this field from the development of knowledge about the construction of composite indicators. In the empirical part of the paper we will perform a case study of the construction of composite indicator of global national competitiveness. The first part of the analysis will comprise a description of the theoretical basis for the selection of indicators. In the second part of the analysis, we will conduct standardization of indicators and their final selection by the principal component analysis, where we will use two criteria. The main criterion will be communalities of individual variables, the second, however, the weights of factors. In practice this means that each indicator comprising the same component will have the same weight. The actual weight, however, will be defined by the structure of correlation with other indicators. Reliability of the composite indicator will be verified by the Crombach alfa method. On the basis of the composite index, we will assess the position of Slovenia in comparison to nine selected countries and state its main opportunities in the period of contemporary globalisation.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2012; Ogledov: 1285; Prenosov: 36
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici