| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlike med ekološko in konvencionalno rejo prašičev glede na proučevane rastne, pitovne, klavne lastnosti in kakovost mesa
Marko Ocepek, 2010, magistrsko delo

Opis: V poskusu smo primerjali pitovne, klavne lastnosti in kakovost mesa prašičev (n=67) vzrejenih na konvencionalni način (KON) ali po načelih ekološke reje (EKO), ki so pomenila podaljšanje laktacije, več prostora v reji, izpuste in uporabo ekološke krme. Poskus je potekal v raziskovalno pedagoškem centru za rejo prašičev Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru do starosti prašičev 26 tednov. V času poskusa smo merili mikro klimatske parametre v prostorih KON in EKO skupine, beležili dnevno porabo krme (na skupino) in spremljali rast (tehtanje pri starosti 4, 6, 11, 22 in 26 tednov). Prašiči so bili nato zaklani v bližnji komercialni klavnici po standardnem postopku, kjer smo tudi opravili meritve klavnih lastnosti in kakovosti mesa. Ob primerljivi temperaturi in hitrosti gibanja zraka smo v prostorih KON skupine izmerili višje vsebnosti plinov NH3, CO2 in H2S kot v skupini EKO prašičev. Med EKO in KON skupino pujskov v času laktacije (0-4 tednov) nismo ugotovili značilnih razlik v prirastu. V obdobju od 4. do 6. tedna starosti so prašiči EKO skupine, ki niso bili odstavljeni, priraščali počasneje kot prašiči v kontroli (KON), ki so že bili odstavljeni. Zaostajanje v rasti pri EKO prašičih se je nadaljevalo vse do zadnje faze pitanja (22.-26. teden), v kateri sta obe skupini imeli podoben prirast. Zaradi nižjega dnevnega prirasta v celotnem obdobju pitanja so imeli EKO prašiči ob zakolu nižjo živo maso in maso klavnega trupa, kar se je odrazilo na klavni kakovosti trupa (manjša dolga hrbtna mišica, manjše stegno). Glede lastnosti tehnološke kakovosti mesa smo pri EKO prašičih ugotovili višjo končno vrednost pH ter višjo vsebnost intramuskularne maščobe v dolgi hrbtni mišici. Naši rezultati kažejo, da podaljšanje laktacije pri EKO prašičih lahko vpliva na upočasnitev rasti in posledično slabšo klavno kakovost. Povečanje intramuskularne maščobe pri EKO prašičih pripisujemo učinku kompenzacijske rasti v zadnjem obdobju rasti.
Ključne besede: Ključne besede: prašiči / ekološko kmetijstvo / prirast / klavne lastnosti / kakovost mesa
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 3995; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (379,44 KB)

2.
Vpliv sezone na rastne, pitovne in klavne lastnosti prašičev
Tadej Rojs, 2013, diplomsko delo

Opis: V poskusu smo primerjali rastne, pitovne in klavne lastnosti prašičev (n=240), ki smo jih razdelili v poletno (POL) in zimsko (ZIM) skupino. V POL skupini je bila povprečna temperatura (T) 26,4 °C, medtem ko je bila v ZIM skupini 20,1 °C in je variirala med 7,0 °C in 32,2 °C. Vsi pujski so bili pripeljani iz farme Pristava pri povprečni starosti 70 dni in 26 kg. V času poskusa smo merili mikroklimatske pogoje v hlevih, beležili dnevno porabo krme (na skupino), spremljali rast in merili debelino hrbtne slanine (DHS) (pri starosti 71, 146 in 180 dni). Prašiči so bili nato pri starosti 181 dni zaklani v klavnici po standardnem postopku. V ZIM skupini smo izmerili višje vrednosti CO2 in nižjo koncentracijo O2 v primerjavi z POL skupino. Prašiči POL skupine so imeli skozi vsa obdobja pitanja slabšo konzumacijo krme v primerjavi z ZIM skupino. Zaradi slabše konzumacije v celotnem obdobju pitanja so imeli prašiči POL skupine nižji dnevni prirast, kar se je odrazilo v nižji živi masi ob zakolu in nižji masi klavnega trupa. Naši rezultati kažejo, da so nizke T in s tem povečana konzumacija vplivali na značilno poslabšanje konverzije (P=0,000) v ZIM skupini. Prav tako pa smo pri prašičih ZIM skupine ob zakolu zaznali višjo maso toplih polovic (MTP) in nižji odstotek mesnatosti (M).
Ključne besede: prašiči, sezona, prirast, pitovne lastnosti, klavne lastnosti, plini
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 976; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (761,01 KB)

3.
Primerjava dobrega počutja svinj in proizvodnih parametrov v prosti reji v primerjavi s sistemom vkleščanja svinj v celotnem obdobju laktacije
Matejka Tibaut Otto, 2012, diplomsko delo

Opis: V raziskavi smo primerjali počutje svinj in proizvodne parametre v obdobju laktacije, v sistemu vkleščanja svinj in v prosti reji, v kateri naj bi svinja imela na razpolago več prostora za izražanje specifičnih oblik obnašanja. Poskus s sistemom vkleščanja svinj se je odvijal v raziskovalno-pedagoškem centru za rejo prašičev Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, medtem ko je bila raziskava v prosti reji opravljena na Norway University of Life Science. V času poskusa smo spremljali obnašanje šestih svinj 12 ur pred in 12 ur po prasitvi. V tem obdobju smo spremljali celoten čas, namenjen počitku, ležanju, stoji, gibanju, dodatno pa smo v prosti reji spremljali še možnost izgradnje gnezda. Do konca laktacije smo spremljali še sesnost, in sicer trajanje, število sesanj, vzroke prekinitve itd. V obdobju pred prasitvijo smo ugotovili, da so svinje v prosti reji za 31 % časa bolj aktivne v primerjavi s svinjami v sistemu vkleščanja. Dodatno so v prosti reji svinje 8 ur pred prasitvijo začele s pripravo gnezda, in sicer s prenašanjem slame iz nosilca, z ritjem po tleh in z nabiranjem materiala z zamahovanjem s taco. Po prasitvi so bile svinje ne glede na prasitveni boks večino časa (90 %) na razpolago pujskom. Kljub temu smo v prosti reji beležili za 41 % nižjo frekvenco sesanj v tem obdobju. To je verjetno posledica možnosti popolnega umika svinj v tem sistemu. Dodatno smo ugotovili, da so v prosti reji od 4. dne laktacije opaženi daljši intervali sesanja (5 minut) v primerjavi s sistemom vkleščanja svinj (3 minute). Prekinitve sesanj pa največkrat vzpodbudi svinja tako, da se uleže na bok ali seske. V vkleščeni reji je bilo bistveno več prekinitev na način, da se je svinja usedla, kar nakazuje negativen vpliv te reje.
Ključne besede: obnašanje, sistem reje, gradnja gnezda, sesanje, dobro počutje
Objavljeno: 29.10.2012; Ogledov: 1185; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (957,45 KB)

4.
Uporaba podtlačnega sistema za uravnavanje klime v vzrejališču
Matej Osterc, 2013, diplomsko delo

Opis: Na prašičerejski kmetiji Osterc (Vučja vas) smo ugotavljali vpliv podtlačnega prezračevalnega sistema UNITHERM 6.3E na kakovost zraka v vzrejališču, kjer so bili vhlevljeni tekači starosti od 5 do 12 tednov. V poskusu smo pri različnih hitrostih ventilatorja (0,18; 0,27; 0,34 in 0,47 ms-1) merili podatke o količini plinov (O2, CO2, NH3 in H2S) na 24 različnih mestih v prostoru s površino 35,96 m2 in volumnom 86 m3, da bi ugotovili, ali vsebnost plinov ustreza zakonskim predpisom. Merilna mesta so bila na višini 5 in 66 cm od tal v sedmih boksih in na hodniku. Ugotovili smo, da so pri tleh in v kotih vzrejališča najslabši mikroklimatski pogoji. Izmerjene vsebnosti NH3 (4,12 ± 1,5 ppm) in CO2 (851,03 ± 121,2 ppm) so bile največje pri najnižji hitrosti ventilatorja (0,18 ms-1). Večji hitrosti (0,34 in 0,47 ms-1) sta omogočili, da smo s podtlakom dovedli dovolj svežega zraka. Ugotovili smo, da je v opazovanem hlevu za zadostno kroženje zraka en podtlačni ventilator premalo. Dva ventilatorja bi bila idealna rešitev, saj bi lahko delovala pri nižjih hitrostih in hkrati porabila manj električne energije. Na ta način bi bilo omogočeno enakomerno zračenje in boljša sestava zraka v vseh delih vzrejališča, kar bi zagotavljalo pujskom v obdobju predpitanja enake življenjske pogoje. Hkrati bi pa se povečala možnost večjega izkoristka krme in posledično prirast živali.
Ključne besede: hlev, ventilator, pujski, sestava plinov, amonijak
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 915; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

5.
6.
7.
8.
9.
Comparison of longevity and production traits of Holstein and Simmental cows of different origin in Slovenia
Marjan Janžekovič, Marko Ocepek, Tadej Virk, Dejan Škorjanc, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: The aim of this research was to establish whether there are differences in the longevity and production characteristics within the studied breeds of cows of different origin. Holstein cows of Slovenian (461) and foreign (356) origin and Simmental cows of Slovenian (261) and foreign (43) origin were studied. Only culled animals that previously had between 1 and 9 lactations were included. The analyzed properties consisted of characteristics related to the longevity and lifetime productivity. Compared with Slovenian cows, imported Holstein cows had a significantly longer calving interval (1210±31 days, 1337±39 days, P=0.008), a longer dry period (172±6 days, 192±7 days, P=0.022), and a significantly lower daily milk yield (23.0±0.2 kg, 22.0±0.3 kg, P=0.002). Significant differences between Simmental cows of Slovenian and foreign origin were observed in functional productivity (1317±52 days, 1808±186 days, P=0.006), longevity (2175±53 days, 2701±145 days, P=0.004), and duration of lifetime lactation (990±38 days, 1265±137 days, P=0.037).
Ključne besede: cows, Holstein breed, Simmental breed, production properties, longevity
Objavljeno: 10.07.2017; Ogledov: 204; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (269,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici