| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Klasifikacija z utežem agnostičnimi nevronskimi mrežami
Marko Mlakar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena metoda iskanja utežem agnostičnih nevronskih mrež, ki temelji na genetskem algoritmu, imenovanem NeuroEvolution of Augmenting Topologies (NEAT). Evalviranje genomov z vzorčenjem uteži iz fiksne uniformne množice naključnih vrednosti minimizira pomembnost uteži, s čimer je poudarek le na optimizaciji topologije. To omogoča utežem agnostičnim nevronskim mrežam opravljanje različnih nalog brez predhodnega učenja utežnih vrednosti. Naša implementacija je bila prilagojena za povezovanje z odprtokodno knjižnico Scikit-learn, ki smo jo javno objavili v obliki PyPi paketa. V eksperimentalnem delu smo se osredotočili na primerjavo evolucijskih in utežem agnostičnih nevronskih mrež na primeru reševanja klasifikacijskih problemov. Rezultate smo evalvirali z uporabo statističnih metod, ki so pokazale, da utežem agnostične nevronske mreže proizvedejo več skritih nevronov kot evolucijske, vendar uspejo doseči primerljivo točnost zgolj s pravilno topologijo, brez optimizacije uteži.
Ključne besede: utežem agnostične nevronske mreže, klasifikacija, nevroevolucija, NEAT
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 143; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (3,89 MB)

2.
Primerjava izvajalnikov kode orodja Spine
Marko Mlakar, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno orodje Spine, ki služi za izdelavo 2D animacij. Potek izdelave animacij je predstavljen na praktičnih primerih in animacije so implementirane v preprosto 2D igro. Koncept igre je izdelan v pogonih LibGDX in Unity. Narejena je tudi primerjava in implementacija izvajalnikov kode orodja Spine za omenjena pogona.
Ključne besede: Spine, LibGDX, Unity
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 422; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

3.
USPEŠNOST BANK V SLOVENIJI GLEDE NA SESTAVO UPRAV, LASTNIŠKO STRUKTURO IN NAČIN NAGRAJEVANJA
Marko Mlakar, 2016, magistrsko delo

Opis: Svetovna gospodarska kriza, ki se je začela sredi leta 2007 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA) s pokom nepremičninskega balona, je v veliki meri razgalila poslovanje bank v preteklih desetih letih in kot glavnega krivca za stanje gospodarstev pokazala prav na njih. S propadom investicijske banke Lehman Brothers v letu 2008 se je kriza še poglobila in povzročila najglobljo svetovno gospodarsko krizo po veliki recesiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Velike izgube, velikanski odpisi in izdatne državne pomoči so se vrstile povsod po svetu, da bi se pogasile posledice slabih vodstvenih odločitev in zgrešenega upravljanja s tveganji. Kriza je zelo prizadela tudi slovenske banke, a ne zaradi samih naložb v ameriške vrednostne papirje, temveč zaradi težav na strani virov financiranja (Košak, 2009, str. 10). Čeprav je, podobno kot v ostalih tranzicijskih državah, razvoj finančnega sistema tudi v Sloveniji napredoval relativno hitro, se je v času krize pokazalo, da je ta razvitost še vedno slaba. Slovenija je bila zelo odvisna od tujih virov financiranja, ki so se ob zaostrovanju finančne krize hitro zmanjševali. Poleg tega so bila slovenska podjetja v tistem času podkapitalizirana in odvisna od izvoznega povpraševanja, ki se je občutno zmanjšalo na globalni ravni. Z veliko recesijo v globalni kapitalistični ekonomiji v letih 2008 in 2009 smo bili v slovenski ekonomiji priča skokovitemu upadu izvoza in gospodarske rasti. Izvoz se je leta 2009 zmanjšal za 16 %, uvoz za 19 %, gospodarska rast je upadla za 7,9 % (Furlan, 2014). Dotok poceni tujega denarja se je začel ustavljati, gradbeni in nepremičninski balon se je začel spuščati. Tudi dvig brezposelnosti je bil strm: s 4,4 % leta 2008 na 9,6 % leta 2013. Zmanjševanje povpraševanja, hitro ohlajanje svetovnega gospodarstva in vračanje zapadlih dolgov so še okrepili likvidnostne težave podjetij in posledično bank, ki so se začele spopadati s povečanimi pritiski slabih dolžnikov. Slovenija se je tako v dvajsetih letih že drugič soočila s finančno krizo, ki je bila tokrat bistveno močnejša od tiste v zgodnjih devetdesetih letih. Pri tem se velikokrat zdi, da so bile banke, ki so imele jasno lastniško strukturo in mednarodni menedžment, praviloma uspešnejše in so tudi krizo prebrodile v hitrejšem času. Pokazalo se je tudi, da je bila do takrat veljavna regulativa finančnih trgov na ravni Evropske unije (v nadaljevanju EU) pomanjkljiva. V zelo kratkem času so se izvedle številne spremembe, s katerimi so evropski regulatorni organi spremenili obstoječa pravila in smernice nadzora finančnih institucij, prav tako pa so bile ustanovljene številne nove institucije, ki bodo v prihodnosti bedele nad njihovim poslovanjem. V iskanju krivcev in novih modelov korporativnega upravljanja bank so se tudi v Sloveniji pokazale bistvene razlike pri njihovi uspešnosti, ki so temeljile na strukturi lastništva, sestavi uprav in načinih nagrajevanja. V Sloveniji so pred krizo večinski tržni delež obvladovale banke v državnem lastništvu. Ta lastniški model je temeljil na pospešeni rasti posojil nefinančnim družbam. Letna stopnja posojil nefinančnim družbam se je od leta 2002 začela strmo zviševati (z 11,5 % leta 2002 na 37,5 % v letu 2008) in nikoli ni padla pod mejo 20 % na četrtletni ravni (European Banking Sector, 2013, str. 75). Zaradi krčenja depozitnih virov so se banke začele zadolževati v tujini in s tem še dodatno spodbudile posojilno ekspanzijo podjetjem in fizičnim osebam. Sredstva, ki so bila pridobljena na ta način, so bila uporabljena za različne špekulacije in prevzeme na podlagi visokega finančnega vzvoda. V povezavi s političnim vplivom so bila finančna sredstva v veliki meri posojena podjetjem v državni lasti, kjer so bile ocene kreditne sposobnosti in obvladovanje tveganj v času odobritve finančnih sredstev drugotnega pomena. V svetovnem merilu so to področje raziskovali številni avtorji in prišli do podobnih zaključkov glede uspešnosti bank v korelaciji s sestavo upra
Ključne besede: V letih od osamosvojitve dalje in v času pristopnih pogajanj z Evropsko unijo je bila Slovenija pogosto predstavljena kot država, ki se je izredno uspešno spopadla z razpadom Jugoslavije in izgubo takratnih izvoznih trgov. Po skorajda vseh ekonomskih statistikah je bil ekonomski razvoj Slovenije odličen, a po izbruhu svetovne finančne krize se je pokazalo, da je model, v katerem prevladujeta državno lastništvo in nizka raven tujih neposrednih naložb, zelo nevaren, saj v njem namesto tržnih zakonitosti velja asimetrija informacij in moralni hazard. Še posebej to velja za bančni sektor, ki ga v magistrski nalogi analiziramo na podlagi izbranih kazalnikov donosnosti in kazalnikov tveganja v obdobju 2009–2014.
Objavljeno: 19.12.2016; Ogledov: 906; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

4.
DOLOČITEV KRHKIH PODROČIJ NA FRONTI RAZPOKE V TVP ZVARNEGA SPOJA
Marko Mlakar, 2015, magistrsko delo

Opis: Zvarni spoji so pri gradnji energetskih komponent najšibkejši člen jeklene konstrukcije. Najbolj krhko področje večvarkovnega zvarnega spoja je toplotno vplivano področje, kjer se najpogosteje pojavi krhki zlom konstrukcije. V nalogi je obravnavano celotno toplotno vplivano področje visokotrdnostnega večvarkovnega X zvarnega spoja. Natančno so določene vse krhke mikrostrukture in velikosti lokalno krhki področij ob fronti utrujenostne razpoke.
Ključne besede: visokotrdnostna jekla, zvarni spoji, toplotno vplivano področje, fronta razpoke
Objavljeno: 31.08.2015; Ogledov: 1755; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (4,41 MB)

5.
ANALIZA KRHKIH IN ŽILAVIH PRELOMOV HETEROGENIH ENERGETSKIH KOMPONENT
Marko Mlakar, 2013, diplomsko delo

Opis: Prelomi heterogenih energetskih komponent največkrat vodijo do nenadnih porušitev energetskih konstrukcij (tlačne posode, cevovodi, mostovi, itd..), ki ogrožajo varnost ljudi, okolja in povzročajo veliko ekonomsko škodo. Zaradi navedenega je nujna natančna in sistematična analiza jeklenih prelomnih površin in pripadajočih heterogenih energetskih komponent tako imenovanih zvarnih spojev. V nalogi so izvedene metalografske in fraktografske raziskave prelomnih površin z optičnim in elektronskim mikroskopom z namenom analize iniciacijskih krhkih in žilavih prelomov, odklonov smeri razpoke in mikrostrukture na konici razpoke.
Ključne besede: energetska komponenta, zvarni spoji, krhki in žilavi lom, konica razpoke
Objavljeno: 08.08.2013; Ogledov: 1392; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (4,43 MB)

6.
Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici