| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
STEČAJ NA SLOVENSKEM OD LETA 1868 DO DRUGE SVETOVNE VOJNE
Marko Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: Stečaj je splošna generalna izvršba nad premoženjem dolžnika zaradi namena poplačila njegovih upnikov. Začetki instituta stečaja segajo v rimsko dobo. Prvi moderni stečajni zakoni so bili sprejeti v času industrijske revolucije. Obdobje od 1868 do druge svetovne vojne so na slovenskem stečaj in s stečajem povezane postopke urejali avstrijski »Die Konkursordnung« ali Konkurzni red iz leta 1868, Konkurzni (stečajni) zakon za Kraljevino Jugoslavijo in Zakon o prisilni poravnavi izven konkurza iz leta 1929. Navedeni zakoni so natančno urejali uvedbo, postopek in zaključek stečaja ter pravice in obveznosti udeleženih subjektov. Stečajnemu dolžniku in upnikom so pravila v primeru doseženega soglasja dajala možnost sklenitve (prisilne) poravnave. Stečajni postopek je bil za dolžnika zelo rigorozen in je mnogokrat pomenil tudi odvzem častnih in državniških pravic ter uvedbo kazenskega pregona, zato so se mu dolžniki izogibali. Stečajni oziroma insolventni postopki v obdobju od 1868 do druge svetovne vojne so v osnovi bili zelo podobni postopkom po sedaj veljavnem zakonu ter so vsebovali večino sedaj poznanih pravnih institutov.
Ključne besede: stečaj, prisilna poravnava, upnik, dolžnik, Konkurzni red 1868, Konkurzni (stečajni) zakon 1929, kazniva dejanja v zvezi s stečajem
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 404; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (561,19 KB)

4.
Protekcionizem v mednarodni menjavi na primeru trgovinskih ukrepov Združenih držav Amerike in Kitajske
Marko Krajnc, 2019, diplomsko delo

Opis: Carine in drugi ukrepi, ki neposredno vplivajo na potek trgovinske menjave med državami, so že od nekdaj orodje, s katerim lahko države manipulirajo potek trgovine in zasledujejo lastne trgovinske cilje. Vzrok za ustanovitev trgovinskih inštitucij in podpisovanje trgovinskih sporazumov, je bila želja omogočiti svetovni trgovini karseda prost pretok blaga in storitev. In ravno te inštitucije, skupaj s podpisanimi trgovinskimi sporazumi so omogočile razcvet in razširitev trgovinske menjave med svetovnimi državami, kar je gospodarstvom omogočilo višjo rast in hitrejši napredek. Posledično je težko razumljivo, da se države danes kljub razvoju, ki ga je prinesla prosta trgovina, odločajo za omejevalne trgovinske ukrepe, ki pretok blaga in storitev ovirajo ali v celoti zaustavijo. Carinske in necarinske omejitve, ki sta se jih poslužili Združene države Amerike in Kitajska, so močno pretresle svetovno trgovino, saj zaradi njune velikosti in moči, lahko že majhne spremembe oziroma odločitve povzročijo velike posledice. V diplomskem projektu smo želeli ugotoviti vzroke in vrste omejitev, ki sta se jih državi odločili uvesti in posledice, ki jih je trgovinski spor prinesel, ter tudi na koga so oziroma bodo le te imele največji vpliv. Ugotovili in opisali smo, kako so ukrepi v povezavi z drugimi dejavniki, kot so ohlajanje svetovnega gospodarstva, sprememba monetarnih politik, višji stroški proizvodnje itd. vplivali na spremembo dobavnih verig podjetij, investicij, bruto družbenega proizvoda, upravljanje bank in določenih sektorjev gospodarstva.
Ključne besede: Združene države Amerike, Kitajska, protekcionizem, protekcionistični ukrepi, trgovinska menjava
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 17; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (746,91 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici