Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo predstavlja dva starocerkvenoslovanska glagolska časa, aorist in imperfekt. Analiza oblik in rabe aorista ter imperfekta je temeljila na Kopitarjevi izdaji Cločevega glagolita. To je kanonski glagolski spomenik stare cerkvene slovanščine, ki je nastal po bolgarski predlogi nekje na Hrvaškem najkasneje v 11. stoletju. Ohranjen je le manjši del kodeksa, a je njegova izdaja pomenila velik premik v raziskovanju tega jezika. Aorist in imperfekt sta obstajala že v indoevropščini in zato je v teoretičnem delu nakazan razvoj teh oblik preko stare grščine in latinščine. Njuna raba je v nekaterih slovanskih jezikih začela upadati že v času, ko je Cločev glagolit nastal, drugi jeziki, predvsem južnoslovanski, pa so ju ohranili do danes. Analiza je pokazala, da sta obe obliki v stari cerkveni slovanščini 11. stoletja še pogosti. V tako kratkem besedilu se pojavi kar 328 oblik aorista ali imperfekta. Za lažjo predstavo o tem, kako so se različne oblike aorista in imperfekta uporabljale, je dodan seznam nedoločnikov, ki so v besedilu Cločevega glagolita postavljeni vanju, vsaki različni obliki pa je dodan del sobesedila. Preteklost se je v stari cerkveni slovanščini lahko izražala še z oblikami perfekta, a je v ohranjenih besedilih na ta način izražena mnogo redkeje. Tako aorist kot imperfekt sta lahko bila uporabljena tudi kot stilno sredstvo. Zaradi značilnih končnic namreč ob kopičenju oblik (kar je pri pridigah pogosto) ustvarjata občutek ritma in rime. V besedilu so zapisane vse pričakovane oblike aoristov in imperfektov, saj je tvorba večinoma sledila paradigmam. V nekaj primerih je prišlo do nepričakovanih oblik, kar priča o jezikovnih spremembah in vplivu narečij živega jezika na staro cerkveno slovanščino.
Ključne besede: Cločev glagolit, glagol, aorist, imperfekt, stara cerkvena slovanščina, Jernej Kopitar
Objavljeno v DKUM: 05.09.2011; Ogledov: 10497; Prenosov: 304  (1 glas)
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Jezikovno vprašanje na slovenskih taborih obravnavam razvoj slovenskega knjižnega jezika do nastanka taborov, boj za individualnost in enakopravnost slovenščine v habsburški monarhiji oziroma kasnejši Avstro-Ogrski, časopise, ki so pomagali širiti idejo Zedinjene Slovenije, taborske resolucije in retoriko govorov posameznih govornikov. Ugotavljam, da se med taborskim gibanjem narodno-politično vprašanje izenači z jezikovnim. V vseh resolucijah so jasno izražene zahteve, ki so jih govorniki na taborih razložili ljudstvu pogumno, odločno in eksplicitno. Hoteli so realizacijo svojih zahtev in ne le praznih obljub vlade. S pritegnitvijo ljudstva na svojo stran so bili skupaj močnejši, pri čemer so poleg taborskega gibanja pomembno vlogo odigrali časopisi Slovenski narod, Slovenski gospodar in Novice, ki so nazorno poročali o taborski govorih in samem dogajanju na teh množičnih političnih shodih. Osredotočila sem se na prvi slovenski tabor v Ljutomeru, edinega posavskega v Sevnici in na največjega slovenskega v Vižmarjah pri Ljubljani. Za analizo sem si izbrala odlomke govorov treh govornikov, ki so nastopali na vseh treh taborih: Valentina Zarnika, Radoslava Razlaga in Josipa Vošnjaka. Dodatno sem analizirala še odseke govora osrednje slovenske politične osebnosti Janeza Bleiweisa na vižmarskem taboru in pomembnega narodnoprebudnega duhovnika Božidarja Raiča na ljutomerskem taboru. Kot gradivo so mi služili omenjeni trije časopisi.
Ključne besede: taborsko gibanje, zgodovina slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju, slovensko narodno vprašanje, Zedinjena Slovenija, resolucije, taborski govori, taborski govorniki, ljutomerski tabor, sevniški tabor, vižmarski tabor, jezikovno vprašanje na slovenskih taborih.
Objavljeno v DKUM: 19.07.2011; Ogledov: 2916; Prenosov: 449
Celotno besedilo (1,44 MB)

Opis: Diplomska naloga predstavlja razvoj prekmurskega jezika med obema vojnama, in sicer s pomočjo analize dveh prekmurskih časopisov — neodvisnega Prekmurskega glasnika, ki je izhajal v letih 1920—1922 ter protestantskega Düševnega lista, izhajajočega v obdobju 1922—1941. V uvodu je predstavljen protestantski pogled na razvoj prekmurskega jezika, kakor se je oblikoval v 18. stoletju, ko se je s Števanom Küzmičem normiral prekmurski knjižni jezik. Katoliški pisci so tak jezikovni koncept sprejeli in ga nadaljevali. Posebnost prekmurskih protestantov pa je bila v tem, da so v 2. polovici 19. stoletja nasedli madžarski raznarodovalni politiki in niso sprejeli skupnega slovenskega knjižnega jezika, so si pa za sprejem konec 19. in v začetku 20. stoletja toliko bolj prizadevali katoliški pisci, kar se je pokazalo tudi v prekmurski publicistiki med obema vojnama. Glavni del naloge je osredinjen na analizo Prekmurskega glasnika in Düševnega lista; gre za predstavitev obeh časopisov, predvsem pa besedil, v katerih je obravnavano vprašanje prekmurskega jezika, ki vključuje zavzemanje za skupno knjižno normo, slovensko kulturo in šolstvo. Uvedbi skupne knjižne norme je Prekmurski glasnik bil bolj naklonjen kot Düševni list, saj se je s svojimi članki trudil za postopno uvajanje knjižnega jezika na vsa področja, še posebej v šolstvu. Temu sledi še analiza besedilnih vrst ter iskanje podobnosti in različnosti, dodan pa je še kratek razmislek o položaju prekmurskega jezika po 2. svetovni vojni — poudarek je na ločeni predstavitvi razmer v Porabju in Prekmurju. Delo je zaključeno s sklepnimi ugotovitvami.
Ključne besede: prekmurski knjižni jezik, razvoj prekmurskega jezika med obema vojnama, enotna slovenska knjižna norma, Prekmurski glasnik, Düševni list
Objavljeno v DKUM: 06.01.2010; Ogledov: 3241; Prenosov: 306
Celotno besedilo (1,90 MB)

Opis: V svojem diplomskem delu najprej predstavim politične, kulturne in gospodarske razmere, v katerih je živel slovenski narod od druge polovice 19. stoletja do konca prve svetovne vojne. Nato se osredotočim na ustanovitev, delovanje in pomen Družbe sv. Cirila in Metoda od l. 1885 do l. 1918. Predstavim tudi zasebna šolska društva, ki so v drugi polovici 19. stoletja delovala na slovenskem narodnostnem ozemlju. Opišem delovanje podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Loškem Potoku, Dragi in na Travi,
Ključne besede: jezikovna politika, jezikovno načrtovanje, slovenski knjižni jezik, čitalnice, bèsede, taborsko gibanje, Ciril-Metodovo gibanje, program Zedinjene Slovenije, šolstvo, zasebna šolska društva, Družba sv. Cirila in Metoda, Loški Potok, Draga, Trava, Novi Kot, Stari Kot.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2009; Ogledov: 5729; Prenosov: 574
Celotno besedilo (598,25 KB)