Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Ključne besede: slovenščina, jezik medijev
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 954; Prenosov: 57
Povezava na celotno besedilo

Opis: V pričujočem diplomskem delu sem se ukvarjala z raziskovanjem in s študijem različne strokovne literature, ki opisuje življenje in delo Stanka Vraza, ter z literaturo, povezano z obdobjem romantike in ilirizmom, torej z obdobjem, v katerem je Vraz deloval. V uvodu je obravnavano književno obdobje romantike – od začetka tridesetih do sredine petdesetih let 19. stoletja (Pogačnik 1988: 221), sledi predstavitev ilirizma, tako v političnem kot tudi v kulturno-književnem gibanju, posvetila pa sem se tudi študiju slovnice Matije Majarja Ziljskega. V drugem delu sem predstavila življenje in delo Stanka Vraza; takšen je tudi naslov tega poglavja diplomskega dela. Tretje poglavje pa nosi naslov Jezikovna analiza izbrane Vrazove korespondence, kjer sem se ukvarjala z analizo prvega pisma iz korespondence Vraz–Kočevar. V tem delu je uporabljena primerjava Vrazovega jezika v pismih s pravili, ki jih je postavil M. M. Ziljski v svoji slovnici z naslovom Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slavenski jezik. Diplomsko delo je zaključeno z ugotovitvami, ki so bile pomembne za Vrazov jezik.
Ključne besede: Stanko Vraz, ilirizem, Miklošič, Kranjska Čbelica, Matija Majar Ziljski, Štefan Kočevar, Ilirski klub, Slovenska družba, korespondenca.
Objavljeno v DKUM: 24.04.2014; Ogledov: 1882; Prenosov: 256
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar je predstavljeno Pleteršnikovo slovaropisno delo, tako iz zgodovinskega vidika, kot tudi praktično z analizo njegovega geselskega članka. V uvodu je prikazan kronološki pregled slovenskega slovaropisja od 16. stoletja pa vse do Pleteršnikovega slovarja. Zanimivi so bili tudi pogovori s krajani Pišec, ki so mi razkrili, kako velik je bil njegov pomen in vloga v kraju ter vse o prenovi domačije, marsikaj zanimivega pa sem izvedela tudi iz zapiskov župnijskega arhiva. Uvod diplomskega dela, poleg že prej omenjenega, zajema tudi življenje, delo in pomen Maksa Pleteršnika. Poglobila sem se v njegovo slovaropisno delo in tudi druga pomembna dela ter prevode, ki jih je prispeval kot klasični filolog in slavist. Pomembna se mi je zdela njegova skrb za slovenstvo ter narodno prihodnost. Prizadeval si je, da bi bili Slovenci narodno bolj zavedni, da bi se izobraževali in bili seznanjeni s svojim jezikom, literaturo in kulturo. Zanimive so tudi njegove misli v članku Naša prihodnost, ki govorijo prav o tem. Kako zelo cenjen in spoštovan je bil Maks Pleteršnik, pa sem prikazala v preglednici. Iz preglednice je razvidno, kako so ga naslavljali, kaj so ga spraševali in kdo vse se je v pismih nanj obračal. Za konec poglavja sem predstavila še njegovo delovanje pri Slovenski matici. Pleteršnik je bil mnenja, da bi Slovenska matica morala biti predvsem znanstvena institucija, ki bi izdajala znanstveni časopis in znanstvene knjige. Njegove predloge je Bleiweis odločno zavrnil in Pleteršnik je izstopil iz Matičnega odbora. Sledi jedro diplomskega dela, ki obsežneje obravnava nastajanje Pleteršnikovega slovarja ter zgradbo njegovega geselskega članka. Najprej sem predstavila predzgodovino nastajanja slovarja in slovar skozi čas, na tem mestu pa je pomembno tudi Vodnikovo delovanje in prizadevanje, da se objavi njegovo rokopisno delo in zgodovina njegovega slovarja, ki sem jo predstavila. Kasneje pa se s slovaropisnim načrtom Slovenskega društva oživi prizadevanje, ki sta ga skušala uresničiti že Kumerdej in Vodnik s svojima rokopisnima slovarjema. Tako je leta 1860 najprej nastal Cigaletov nemško-slovenski slovar in s tem uresničitev prvega dela slovaropisnega načrta. Uresničitev drugega dela slovaropisnega načrta Slovenskega društva je bila precej dolgotrajna in zaznamovana z veliko vprašanji. Prvi snopič zelo pričakovanega Pleteršnikovega slovensko-nemškega slovarja je izšel tik pred novim letom 1893. Leta 1895, ko je izšel zadnji, triindvajseti snopič, pa je bil drugi del slovaropisnega načrta končno uresničen. Maks Pleteršnik se je tako izkazal za izjemnega jezikoslovca in njegov slovar predstavlja vrh slovenskega jezikoslovja in steber slovenske kulture. V nadaljevanju se bom poglobila v Pleteršnikovo zgradbo geselskega članka in predstavila oblike njegovih geselskih člankov, ki sem jih tudi analizirala. Nato bom prikazala, kako veliko delo je opravil in da njegov slovar temelji na jasni slovaropisni in jezikovni teoriji ter že vrsto let dokazuje zelo visoko uporabno vrednost. Sledila bo primerjava Pleteršnikovega koncepta geselskega članka s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika in Murkovim slovarjem. Skozi diplomsko delo bom poskušala dokazati, da si sodobnega slovenskega slovaropisja brez Pleteršnika ne moremo prestavljati ter da je pomemben vir za nastanek Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Diplomsko delo je zaključeno s pregledom literature in simpozijev o Maksu Pleteršniku. V kronološkem zaporedju so predstavljena zborovanja in simpoziji po posameznih srečanjih. Strokovni odbor Maks Pleteršnik vsako leto organizira tradicionalno septembrsko srečanje slovenskih in tujih slovaropiscev v Pleteršnikovem rojstnem kraju. Vsi prispevki so objavljeni v šestih samostojnih znanstvenih zbornikih, medtem ko eden, leta 1995, ni izšel.
Ključne besede: Maks Pleteršnik, slovensko-nemški slovar, slovaropisje, geselski članek, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Anton Murko
Objavljeno v DKUM: 29.10.2013; Ogledov: 3845; Prenosov: 327
Celotno besedilo (2,59 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Besediloslovna in jezikoslovna analiza starih razglednic Rogaške Slatine je predstavljeno in analizirano besedje ohranjenih razglednic med leti 1898 in 1965. V uvodu je predstavljena razvojna pot razglednice, ki je imela svojo predhodnico, to je dopisnica. Prva ohranjena dopisnica Rogaške Slatine, napisana v slovenskem jeziku, je datirana z letnico 1898. Razvoj razglednice je spremenil in sooblikoval nov način stikov med ljudmi, ki je bil v začetku nesprejemljiv. Kasneje so ga sprejeli vsi družbeni sloji in je postal del množične kulture in vir komunikacije, ki je v današnjem času nadomeščen s pošiljanjem mobilnih sporočil in elektronske pošte. Jedro diplomske naloge obsežneje obravnava besediloslovno in jezikoslovno analizo starih razglednic. Izpostavljena je oblikovnost razglednic, ki je določena z zgradbenimi, tvarnimi, govornimi, priložnostnimi, funkcijskozvrstnimi in duševnostnimi ali razpoloženjskimi določnicami. Sočasno so besedila, zapisana na razglednicah, preverjena v skladu s pravili, ki so določena v pravopisu, slovnici in slovarju ter so kronološko razdeljena v pet obdobij. Zaključek diplomskega dela povzema bistvene ugotovitve, do katerih sem prišla s svojim raziskovanjem.
Ključne besede: dopisnica, razglednica, besedje razglednic, stilno zaznamovane in nezaznamovane besede, ločila, nagovor, pozdrav.
Objavljeno v DKUM: 08.10.2012; Ogledov: 1769; Prenosov: 217
Celotno besedilo (17,46 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Zagajškova slovennska grammatika je analizirana štajerska slovnica Mihaela Zagajška, ki je imela prva ob nemškem jeziku še slovenskega za razpravni jezik. V uvodu je obravnavano njegovo življenje, knjižno delo in pogled na jezik ter kritike, ki so skozi leta sledile njegovi nemško-slovenski slovnici. Zanimivo je bilo ugotoviti, kaj je vplivalo na Zagajškovo ustvarjanje in niso izključene možnosti, da mu je dodatno zanimanje vlila najdba Kalobškega rokopisa. Opredeljeni sta tudi dve različici slovenskega knjižnega jezika, osrednjeslovenski in vzhodnoslovenski knjižni jezik, ki sta pomembna pri razumevanju slovenskega jezika in zgodovine slovenskega naroda. Jedro diplomske naloge obsežneje obravnava analizo Zagajškove slovnice po posameznih ravninah (glasoslovje, oblikoslovje, besedotvorje, skladnja, pravopis) v primerjavi z današnjo slovnico. Ker so Zagajška obtoževali posnemanja Pohlina in Gutsmana, so primerjane glavne podobnosti in razlike med njihovimi slovnicami. Zagajšku so vse prevečkrat očitali še posnemanje Pohlinove terminologije, zato je primerjana njuna slovnična terminologija. Tudi Zagajškov znanec Slomšek je kasneje (v 19. stoletju) napisal slovnico. Sledi primerjava Zagajškove slovnice s Slomškovo rokopisno. Diplomsko delo je zaključeno z ustreznimi ugotovitvami, ki so bile najbolj očitne pri obravnavani temi.
Ključne besede: Mihael Zagajšek, slovnica, Kalobški rokopis, osrednjeslovenski in vzhodnoslovenski knjižni jezik, analiza slovnice, Pohlin, Gutsman, Slomšek, terminologija.
Objavljeno v DKUM: 17.05.2012; Ogledov: 2452; Prenosov: 318
Celotno besedilo (555,26 KB)