41. ZAIMEK V DALMATINOVEM PREVODU PRVE MOJZESOVE KNJIGEVesna Gorenc Šijaković, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Zaimek v Dalmatinovem prevodu Prve Mojzesove knjige je predstavljena primerjava zaimkov iz Dalmatinovega in sodobnega prevoda Prve Mojzesove knjige.
Delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem je predstavljeno življenje in delo Jurija Dalmatina, najbolj natančno Biblija. Sledita opisa Mojzesovih knjig, Peteroknjižja in Prve Mojzesove knjige. Na koncu prvega dela sta povzetka o zaimku iz slovnic Adama Bohoriča in Jožeta Toporišiča.
V drugem delu, ki je jedro naloge, predstavljam moje izvirno delo, tj. analizo zaimkov v Dalmatinovem prevodu Prve Mojzesove knjige. Zanimalo me je, kateri zaimki se pojavljajo v Dalmatinovem prevodu in kateri zaimki se, glede na Dalmatinov prevod, uporabljajo v sodobnem prevodu. Izhodiščni so Dalmatinovi zaimki.
Gradivo je izpisano glede na Toporišičevo ureditev v Slovenski slovnici in analizirano na oblikoslovni ravni.
Na koncu je nalogi dodan slovarček vseh zaimkov, ki se pojavljajo v Dalmatinovem prevodu Prve Mojzesove knjige.
Ključne besede: Jurij Dalmatin, Dalmatinov prevod Biblije, Mojzesove knjige, Prva Mojzesova knjiga, Adam Bohorič, samostalniški zaimki, pridevniški zaimki
Objavljeno v DKUM: 08.01.2016; Ogledov: 1333; Prenosov: 145
 Celotno besedilo (1,40 MB) |
42. Humornost v kratki pripovedi Prežihovega VorancaMarko Jesenšek, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: V razpravi so predstavljene jezikovne značilnosti humorja v povesti Tadej pl. Spobijan - Prežihov Voranc v njej duhovito in šaljivo prikazuje srečanje meščanskih deklasirancev in ljudi iz različnih družbenih slojev in dokazuje, da ima smisel za humor, čeprav ga ne moremo označiti za humorističnega pisatelja. Humornost se kaže v zelo dobri jezikovni in slogovni ilustraciji socialnih razmer, v katerih se znajdejo posamezniki, jezikovno pa se to dopolnjuje z ljudskim izražanjem in metaforiko, besedami v prenesenem pomenu, zanimivimi besednimi igrami ter domislicami, poosebitvami in preimenovanji. Humornost je v njegovi kratki pripovedi skrita v naturalističnem, ekspresionističnem ali realističnem pripovedovanju, opisih ali kratkih dialogih, v katerih se humor prepleta z ironijo in satiro ter se lahko zaključi tudi v grotesknih podobah in spačenih občutjih.
Ključne besede: slovenska književnost, kratka pripoved, metaforika, jezikovne značilnosti, slogovne značilnosti, humor, satira, ironija, groteska
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1935; Prenosov: 53
 Povezava na celotno besedilo |
43. Jezikovni sistemi v slovenskem (alpskem in panonskem) govornem območjuMarko Jesenšek, 1992, izvirni znanstveni članek Opis: Avtor ugotavlja, da sta v 18. stol. obstajala na današnjem slovenskem ozemlju dva knjižna jezika - osrednjeslovenski in vzhodnoslovenski. Temeljne značilnosti je osrednjeslovenskemu jeziku določil že P. Trubar, pravopisno in jezikovno ga je izpopolnil S. Krelj, dokončno podobo pa je dobil z Dalmatinovim prevodom Biblije. V 17. stol. se je razširil med slovensko izobraženstvo, v 18. stol. pa je prišel tudi v šole. Vzhodnoslovenski knjižni jezik pa je rasel iz tradicije nekdanje panonske slovenščine, bil pod močnim nemškim, madžarskim in kajkavskim vplivom, končno pa sta se izoblikovali dve različici - prekmurska in vzhodnoštajerska. Avtor ugotavlja, da so se s pomočjo obrednega jezika ohranile razlike med obema jezikovnima sistemoma, dokler se v 18. stol. tudi prekmurski jezik ni uveljavil v tiskani obliki, veliko kasneje - v 19. stol. pa s svojimi oblikami obogatil osrednji knjižni jezik in se z njim zlil v celoto.
Ključne besede: slovenski jezik, zgodovina jezika
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1112; Prenosov: 71
Povezava na celotno besedilo |
44. Deležniško-deležijski skladi v Küzmičevem in Japljevem prevodu Nove zavezeMarko Jesenšek, 1991, izvirni znanstveni članek Opis: V slovenskih prevodih Nove zaveze konec 18. stoletja (Štefan Küzmič, 1771 in Jurij Japelj, 1784 - Japelj ni poznal prekmurskega tiska) raziskava deležijsko-deležniških skladov odkriva skladenjska sestava. Küzmič je prevajal pogosto z deležji in deležniki na -č in -ši (zlasti zadnji so za osrednjeslovenski knjižni jezik nenavadni, izražajo pa preddobnost), Japelj pa je poznal le še oblike na -č, izražajoče istodobnost. Preddobnost je izražal opisno s priredji in odvisniki ali pa je namesto deležja na -ši uvajal zgoščevalec nedoločnik.
Ključne besede: slovenski jezik, slovnica, prevajanje, Nova zaveza
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1031; Prenosov: 103
Celotno besedilo (4,57 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
45. |
46. Stične točke pri oblikovanju slovaškega in prekmurskega knjižnega jezikaMarko Jesenšek, 2001, izvirni znanstveni članek Opis: V okviru ogrske države sta se v 18. stoletju začela oblikovati dva nova knjižna jezika (slovaški in slovenski prekmurski), za katera je bilo značilno, da sta normativno podobo dobivala na podoben način. V prispevku so prikazane nekatere take podrobnosti, kljub temu pa njun razvoj ni bil enak - slovaščina je danes samostojen knjižni jezik enega izmed slovanskih narodov, prekmurski (knjižni) jezik pa se je sredi 19. stoletja združil z osrednjeslovenskim v t. i. novoslovenščino, tj. v enoten knjižni jezik vseh Slovencev.
Ključne besede: slovenščina, slovenska narečja, prekmurščina, slovaščina, zgodovinski pregledi
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 952; Prenosov: 35
Povezava na celotno besedilo |
47. Nastanek in razvoj prekmurskega knjižnega jezikaMarko Jesenšek, 2005, izvirni znanstveni članek Opis: Članek predstavlja panonskoslovanski jezikovni prostor, v katerem je slovansko bogoslužje Cirila in Metoda omogočilo razvoj zahodnih južnoslovanskih različic: kajkavščine, prekmurščine in vzhodne štajerščine. Gre za prikaz razvoja prekmurskega (knjižnega) jezika, in sicer desetih mejnikov v zgodovini, ki so odločilno vplivali na njegov nastanek, mu določili prostorske okvire, razmah in povzročili zaton v 20. stoletju.
Ključne besede: južnoslovanski jeziki, slovenščina, prekmurski knjižni jezik, knjižna norma, zgodovinski pregledi, Prekmurje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1593; Prenosov: 124
Povezava na datoteko |
48. Deležniški in deležijski skladi na -č in -ši v slovenščiniMarko Jesenšek, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: Deležniško in deležijsko izražanje z oblikami na -č in -ši je bilo v osrednjeslovenskem knjižnem jeziku od 16. do 19. stoletja slabo izkoriščeno in skoraj pozabljeno, pod vplivom prekmurskega knjižnega jezika in po vzgledu stare cerkvene slovanščine pa je v 19. stoletju ponovno oživelo. Oblike na -č in -ši so v enotnem slovenskem knjižnem jeziku druge polovice 19. stoletja postale modne in izrazito knjižne, konec stoletja pa so se z nastopom slovenskih modernistov ponovno umaknile na jezikovno obrobje, kjer so se obdržale v znanstvenem in tudi publicističnem jeziku kot učinkovit skladenjski strnjevalec in sredstvo za hierarhizacijo dejanj.
Ključne besede: slovenščina, slovenska slovnica, deležniki, deležja, zgodovina jezika, stara cerkvena slovanščina, slovenski knjižni jezik, skladenjsko strnjanje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1692; Prenosov: 138
Celotno besedilo (235,84 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
49. Trubarjeva in Küzmičeva različica slovenskega knjižnega jezikaMarko Jesenšek, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: Ob Trubarjevi petstoletnici se ponovno odpirajo vprašanja o razvoju jezika in oblikovanju (enotne) slovenske knjižne norme. Začetki slovenskega knjižnega jezika so povezani z osrednjeslovenskim knjižnojezikovnim izročilom 16. stoletja, v 18. stoletju pa se srečamo še z vzhodnoslovenskim, ki je prav tako preraslo okvire pokrajinskosti in se je razvilo v samostojen knjižni jezik. Slovenščina je imela do sredine 19. stoletja dvojno normo - Trubar in Küzmič sta ustvarila nadnarečna jezikovna sestava, izhajajoča iz govornega in predknjižnega izročila, središčnih narečij in mestne (Trubar) oz. pokrajinske (Küzmič) govorice. Temeljno načelo njune stilistike je bila splošna razumljivost, s preseganjem narečnih posebnosti pa sta svojima jezikoma zagotovila knjižni status ter določila normo in predpis za osrednje- in vzhodnoslovenski knjižni jezik.
Ključne besede: slovenščina, prekmurski knjižni jezik, knjižna norma, vzhodnoslovenski knjižni jezik, osrednjeslovenski knjižni jezik, novoslovenščina
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2182; Prenosov: 155
Celotno besedilo (449,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
50. |
