| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 55
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlikovalna raba samostalnika v osrednje- in vzhodnoslovenskem knjižnem jeziku, Samostalnik v Matejevem evangeliju Primoža Trubarja in Števana Küzmiča
Sintja Lamut, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja razlikovalno rabo samostalnika v osrednje- in vzhodnoslovenskem knjižnem jeziku. Predstavitev rabe temelji na analizi dveh prevodov Matejevega evangelija, in sicer Trubarjevega in Küzmičevega. V uvodu sta na kratko predstavljena oba slovenska protestantska pisca, Primož Trubar in Števan Küzmič, značilnosti njunega jezika, pisavi, ki sta jo uporabljala, pobude za nastanek Matejevega evangelija in krajša predstavitev le-tega. Samostalniki, ki so izpisani iz Matejevega evangelija, so analizirani na oblikoslovni in glasoslovni ravni. Analiza temelji na primerjalnem izpisu strocerkvenoslovanskih samostalnikov s Trubarjevimi (1555) in Küzmičevimi (1771) oblikami ter današnjo knjižno normo (SSKJ). Gradivo je urejeno po sistemu starocerkvenoslovanskih sklanjatev. V nalogo ni vključenega raziskovanja dvojine, saj je analiza besedila pokazala, da je primerov, kjer je samostalnik zapisan v dvojini zelo malo. Nalogi je na koncu dodan še slovarček, v katerem so zbrani samostalniki, ki so bili uporabljeni pri analizi. Slovarček kaže razlikovalno Trubarjevo in Küzmičevo rabo samostalnikov, njihove slovnične lastnosti, sklanjatev, pomen in primerjalni zapis v stari cerkveni slovanščini ter sodobnem slovenskem knjižnem jeziku. Delo je zaokroženo z zaključkom, ki podaja sklepne ugotovitve.
Ključne besede: osrednjeslovenski knjižni jezik, vzhodnoslovenski knjižni jezik, Primož Trubar, Števan Küzmič, Matejev evangelij, samostalnik, raba samostalnika, slovarček
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 1857; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

2.
RAZVOJ PREKMURSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA MED OBEMA VOJNAMA (NA PRIMERU ANALIZE ČLANKOV V PREKMURSKEM GLASNIKU IN DÜŠEVNEM LISTU)
Anita Markoja, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja razvoj prekmurskega jezika med obema vojnama, in sicer s pomočjo analize dveh prekmurskih časopisov — neodvisnega Prekmurskega glasnika, ki je izhajal v letih 1920—1922 ter protestantskega Düševnega lista, izhajajočega v obdobju 1922—1941. V uvodu je predstavljen protestantski pogled na razvoj prekmurskega jezika, kakor se je oblikoval v 18. stoletju, ko se je s Števanom Küzmičem normiral prekmurski knjižni jezik. Katoliški pisci so tak jezikovni koncept sprejeli in ga nadaljevali. Posebnost prekmurskih protestantov pa je bila v tem, da so v 2. polovici 19. stoletja nasedli madžarski raznarodovalni politiki in niso sprejeli skupnega slovenskega knjižnega jezika, so si pa za sprejem konec 19. in v začetku 20. stoletja toliko bolj prizadevali katoliški pisci, kar se je pokazalo tudi v prekmurski publicistiki med obema vojnama. Glavni del naloge je osredinjen na analizo Prekmurskega glasnika in Düševnega lista; gre za predstavitev obeh časopisov, predvsem pa besedil, v katerih je obravnavano vprašanje prekmurskega jezika, ki vključuje zavzemanje za skupno knjižno normo, slovensko kulturo in šolstvo. Uvedbi skupne knjižne norme je Prekmurski glasnik bil bolj naklonjen kot Düševni list, saj se je s svojimi članki trudil za postopno uvajanje knjižnega jezika na vsa področja, še posebej v šolstvu. Temu sledi še analiza besedilnih vrst ter iskanje podobnosti in različnosti, dodan pa je še kratek razmislek o položaju prekmurskega jezika po 2. svetovni vojni — poudarek je na ločeni predstavitvi razmer v Porabju in Prekmurju. Delo je zaključeno s sklepnimi ugotovitvami.
Ključne besede: prekmurski knjižni jezik, razvoj prekmurskega jezika med obema vojnama, enotna slovenska knjižna norma, Prekmurski glasnik, Düševni list
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 2204; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

3.
BESEDJE V IZBRANIH PESMIH A. M. SLOMŠKA
Cvetka Rezar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja besedje izbranih pesmi A. M. Slomška. V prvem poglavju najprej govori o Slomškovi pesniški dejavnosti, ki je temeljila predvsem na vzgojnih ciljih in ne toliko na umetniški dovršenosti. Raziskovanje besedja je omejeno na izbor dvanajstih pesmi iz pesniške zbirke Matije Ahacla Koroške in Štajerske pesmi, za katere avtorica predpostavlja, da so izvirne Slomškove, saj imajo njegov podpis. Pesmi so vsebinsko in oblikovno predstavljene, opozorjeno pa je tudi na podatke o njihovem nastanku. S kronološkim pregledom so prikazani popravki, ki se pojavljajo v različnih izdajah Ahaclove zbirke (1833, 1838, 1852) in v Slomškovi Šoli veseli. Avtorica v teh spremembah, za katere predpostavlja, da jih je naredil Slomšek sam, prepoznava Slomškov jezikovni razvoj in njegovo težnjo po poenotenju vzhodno- in osrednjeslovenskega jezika. V naslednjem poglavju sledi jezikovna analiza izbranih pesmi na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in pravopisni ravni. K tej analizi je dodana še primerjava s tremi pesmimi, ki niso izvirne Slomškove, saj jih je priredil po drugih predlogah. Avtorica v jezikovni analizi prepoznava odstopanja od današnje knjižne norme in ugotavlja značilnosti Slomškovega jezika ter njegovo pot približevanja k osrednjeslovenskemu jeziku. Pri tem ugotavlja, da t. i. nove oblike niso upoštevane niti v izbranih pesmih niti v priredbah, opazno pa je mešanje vzhodno- in osrednjeslovenskih oblik (sinkretizem). V zadnjem delu naloge sledi še slovarska predstavitev besedja izbranih pesmi, ki s sistematičnim prikazom besed, s slovničnimi podatki, z razlago pomena in s ponazarjalnim gradivom predstavlja Slomškov bogat besedni zaklad ter hkrati opozarja na posebnosti njegovega časa (19. stoletje) in prostora (vzhodnoštajerski prostor).
Ključne besede: A. M. Slomšek, Slomškove pesmi, Slomškovo besedje, 19. stoletje, vzhodno- in osrednjeslovenski knjižni jezik
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 3226; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (10,08 MB)

4.
JEZIKOVNO VPRAŠANJE NA SLOVENSKIH TABORIH
Lucija Rap, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Jezikovno vprašanje na slovenskih taborih obravnavam razvoj slovenskega knjižnega jezika do nastanka taborov, boj za individualnost in enakopravnost slovenščine v habsburški monarhiji oziroma kasnejši Avstro-Ogrski, časopise, ki so pomagali širiti idejo Zedinjene Slovenije, taborske resolucije in retoriko govorov posameznih govornikov. Ugotavljam, da se med taborskim gibanjem narodno-politično vprašanje izenači z jezikovnim. V vseh resolucijah so jasno izražene zahteve, ki so jih govorniki na taborih razložili ljudstvu pogumno, odločno in eksplicitno. Hoteli so realizacijo svojih zahtev in ne le praznih obljub vlade. S pritegnitvijo ljudstva na svojo stran so bili skupaj močnejši, pri čemer so poleg taborskega gibanja pomembno vlogo odigrali časopisi Slovenski narod, Slovenski gospodar in Novice, ki so nazorno poročali o taborski govorih in samem dogajanju na teh množičnih političnih shodih. Osredotočila sem se na prvi slovenski tabor v Ljutomeru, edinega posavskega v Sevnici in na največjega slovenskega v Vižmarjah pri Ljubljani. Za analizo sem si izbrala odlomke govorov treh govornikov, ki so nastopali na vseh treh taborih: Valentina Zarnika, Radoslava Razlaga in Josipa Vošnjaka. Dodatno sem analizirala še odseke govora osrednje slovenske politične osebnosti Janeza Bleiweisa na vižmarskem taboru in pomembnega narodnoprebudnega duhovnika Božidarja Raiča na ljutomerskem taboru. Kot gradivo so mi služili omenjeni trije časopisi.
Ključne besede: taborsko gibanje, zgodovina slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju, slovensko narodno vprašanje, Zedinjena Slovenija, resolucije, taborski govori, taborski govorniki, ljutomerski tabor, sevniški tabor, vižmarski tabor, jezikovno vprašanje na slovenskih taborih.
Objavljeno: 19.07.2011; Ogledov: 1994; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

5.
GLAGOL V ŠKOFJELOŠKEM PASIJONU
Anita Kidrič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo podrobneje obravnava glagol in njegove bistvene karakteristične lastnosti v besedilu Škofjeloškega pasijona. Naslanja se na jezikovne razmere v osrednjeslovenskem jezikovnem prostoru, iz katerega naj bi besedilo izhajalo, očitne pa so tudi značilnosti škofjeloškega narečja. Uprizoritev pasijonske procesije iz leta 1721 je tesno povezana z imenom očeta Romualda, ki je zelo verjetno tudi prireditelj besedila spokornega sprevoda velikega petka. Delo je grajeno teoretično, predvsem upošteva teoretska spoznanja Ramovševe Morfologije slovenskega jezika in Toporišičeve Slovenske slovnice, s primeri iz Škofjeloškega pasijona pa so ponazorjena njegova odstopanja od knjižnega jezika. Čas zapisa oziroma prve uprizoritve pasijona je tako vplival na jezik v besedilu.
Ključne besede: Ključne besede: oče Romuald – Lovrenc Marušič, Škofjeloški pasijon, osrednjeslovenski knjižni jezik, škofjeloško narečje, glagol.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 1341; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (499,58 KB)

6.
AORIST IN IMPERFEKT V KOPITARJEVI IZDAJI CLOČEVEGA GLAGOLITA
Iztok Mikulan, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja dva starocerkvenoslovanska glagolska časa, aorist in imperfekt. Analiza oblik in rabe aorista ter imperfekta je temeljila na Kopitarjevi izdaji Cločevega glagolita. To je kanonski glagolski spomenik stare cerkvene slovanščine, ki je nastal po bolgarski predlogi nekje na Hrvaškem najkasneje v 11. stoletju. Ohranjen je le manjši del kodeksa, a je njegova izdaja pomenila velik premik v raziskovanju tega jezika. Aorist in imperfekt sta obstajala že v indoevropščini in zato je v teoretičnem delu nakazan razvoj teh oblik preko stare grščine in latinščine. Njuna raba je v nekaterih slovanskih jezikih začela upadati že v času, ko je Cločev glagolit nastal, drugi jeziki, predvsem južnoslovanski, pa so ju ohranili do danes. Analiza je pokazala, da sta obe obliki v stari cerkveni slovanščini 11. stoletja še pogosti. V tako kratkem besedilu se pojavi kar 328 oblik aorista ali imperfekta. Za lažjo predstavo o tem, kako so se različne oblike aorista in imperfekta uporabljale, je dodan seznam nedoločnikov, ki so v besedilu Cločevega glagolita postavljeni vanju, vsaki različni obliki pa je dodan del sobesedila. Preteklost se je v stari cerkveni slovanščini lahko izražala še z oblikami perfekta, a je v ohranjenih besedilih na ta način izražena mnogo redkeje. Tako aorist kot imperfekt sta lahko bila uporabljena tudi kot stilno sredstvo. Zaradi značilnih končnic namreč ob kopičenju oblik (kar je pri pridigah pogosto) ustvarjata občutek ritma in rime. V besedilu so zapisane vse pričakovane oblike aoristov in imperfektov, saj je tvorba večinoma sledila paradigmam. V nekaj primerih je prišlo do nepričakovanih oblik, kar priča o jezikovnih spremembah in vplivu narečij živega jezika na staro cerkveno slovanščino.
Ključne besede: Cločev glagolit, glagol, aorist, imperfekt, stara cerkvena slovanščina, Jernej Kopitar
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2711; Prenosov: 192 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

7.
ZAGAJŠKOVA SLOVENNSKA GRAMMATIKA
Anja Drofenik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Zagajškova slovennska grammatika je analizirana štajerska slovnica Mihaela Zagajška, ki je imela prva ob nemškem jeziku še slovenskega za razpravni jezik. V uvodu je obravnavano njegovo življenje, knjižno delo in pogled na jezik ter kritike, ki so skozi leta sledile njegovi nemško-slovenski slovnici. Zanimivo je bilo ugotoviti, kaj je vplivalo na Zagajškovo ustvarjanje in niso izključene možnosti, da mu je dodatno zanimanje vlila najdba Kalobškega rokopisa. Opredeljeni sta tudi dve različici slovenskega knjižnega jezika, osrednjeslovenski in vzhodnoslovenski knjižni jezik, ki sta pomembna pri razumevanju slovenskega jezika in zgodovine slovenskega naroda. Jedro diplomske naloge obsežneje obravnava analizo Zagajškove slovnice po posameznih ravninah (glasoslovje, oblikoslovje, besedotvorje, skladnja, pravopis) v primerjavi z današnjo slovnico. Ker so Zagajška obtoževali posnemanja Pohlina in Gutsmana, so primerjane glavne podobnosti in razlike med njihovimi slovnicami. Zagajšku so vse prevečkrat očitali še posnemanje Pohlinove terminologije, zato je primerjana njuna slovnična terminologija. Tudi Zagajškov znanec Slomšek je kasneje (v 19. stoletju) napisal slovnico. Sledi primerjava Zagajškove slovnice s Slomškovo rokopisno. Diplomsko delo je zaključeno z ustreznimi ugotovitvami, ki so bile najbolj očitne pri obravnavani temi.
Ključne besede: Mihael Zagajšek, slovnica, Kalobški rokopis, osrednjeslovenski in vzhodnoslovenski knjižni jezik, analiza slovnice, Pohlin, Gutsman, Slomšek, terminologija.
Objavljeno: 17.05.2012; Ogledov: 1526; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (555,26 KB)

8.
BOTANIČNO IZRAZJE PRI JANEZU KOPRIVNIKU
Nina Ditmajer, 2012, diplomsko delo

Opis: Slovenska botanična terminologija doslej še ni bila sistematično obdelana. Zato je v diplomski nalogi najprej prikazan splošen pregled oblikovanja slovenskega strokovnega izrazja, nato pa razvoj slovenskega botaničnega izrazja, katerega začetki segajo v 18. stoletje, Botanični terminološki slovar pa smo dobili leta 2011. Janez Koprivnik je predstavljen kot učitelj naravoslovja in kot pisec pomembnih šolskih učbenikov, člankov in monografij. Diplomska naloga se ukvarja z botaničnim izrazjem, uporabljenim v dveh delih Janeza Koprivnika, in sicer v članku O oprašbi in oplodbi pri rastlinah javnocvetkah, semenčnicah ali semenoplodnicah (1905) in knjigi Domači vrtnar (1903). Najprej je prikazana jezikovnozvrstna analiza besedil, sledi analiza botaničnega izrazja. Iz analize botaničnega izrazja je razvidno, da tovrstno izrazje še ni bilo enotno in uveljavljeno v vseslovenskem prostoru. Koprivnik je navajal ogromno sopomenk za rastlinska imena. Poskušal je uveljaviti nekatere izraze iz štajerskega prostora ali pa je predlagal svoj izraz. Za imena višjih rastlinskih taksonov je uporabljal samo slovenska poimenovanja. Koprivnikovo botanično izrazje je natančneje primerjano s Pleteršnikovim v njegovem Slovensko-nemškem slovarju (1894/95) in s sodobno botanično terminologijo v Botaničnem terminološkem slovarju (2011). V slovarju, ki smo ga izdelali na koncu diplomske naloge, prinašamo še primerjavo z dvema slovarjema: Slovarjem slovenskega knjižnega jezika in Murkovim Slovensko-nemškim slovarjem, ter z dvema pomembnima avtorjema: Ivanom Tuškom in Francem Pircem. Ugotovitve iz slovarja so ustrezno prikazane v zaključku diplomske naloge.
Ključne besede: Janez Koprivnik, botanika, botanično izrazje, Maks Pleteršnik, Ivan Tušek, Franc Pirc, Anton Murko, Botanični terminološki slovar
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 1484; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

9.
BESEDILOSLOVNA IN JEZIKOSLOVNA ANALIZA STARIH RAZGLEDNIC ROGAŠKE SLATINE
Renata Špoljar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Besediloslovna in jezikoslovna analiza starih razglednic Rogaške Slatine je predstavljeno in analizirano besedje ohranjenih razglednic med leti 1898 in 1965. V uvodu je predstavljena razvojna pot razglednice, ki je imela svojo predhodnico, to je dopisnica. Prva ohranjena dopisnica Rogaške Slatine, napisana v slovenskem jeziku, je datirana z letnico 1898. Razvoj razglednice je spremenil in sooblikoval nov način stikov med ljudmi, ki je bil v začetku nesprejemljiv. Kasneje so ga sprejeli vsi družbeni sloji in je postal del množične kulture in vir komunikacije, ki je v današnjem času nadomeščen s pošiljanjem mobilnih sporočil in elektronske pošte. Jedro diplomske naloge obsežneje obravnava besediloslovno in jezikoslovno analizo starih razglednic. Izpostavljena je oblikovnost razglednic, ki je določena z zgradbenimi, tvarnimi, govornimi, priložnostnimi, funkcijskozvrstnimi in duševnostnimi ali razpoloženjskimi določnicami. Sočasno so besedila, zapisana na razglednicah, preverjena v skladu s pravili, ki so določena v pravopisu, slovnici in slovarju ter so kronološko razdeljena v pet obdobij. Zaključek diplomskega dela povzema bistvene ugotovitve, do katerih sem prišla s svojim raziskovanjem.
Ključne besede: dopisnica, razglednica, besedje razglednic, stilno zaznamovane in nezaznamovane besede, ločila, nagovor, pozdrav.
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 1021; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (17,46 MB)

10.
ŽIVLJENJE, DELO IN POMEN AVGUSTA PAVLA V SLOVENSKO-MADŽARSKO-AVSTRIJSKEM PROSTORU
Brigita Klujber Varga, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja življenje, delo in pomen polihistorja Avgusta Pavla v slovensko-madžarsko-avstrijskem prostoru. Avgust Pavel se je rodil 28. avgusta 1886 na Cankovi v Prekmurju. Po končani gimnaziji v Monoštru se je na Madžarskem vpisal na študij madžarščine in latinščine, na pobudo slavista Oszkárja Asbótha pa še na slavistiko. Od leta 1920 pa vse do smrti je živel in delal v Sombotelu. Bil je povezovalec treh narodov, prizadeval si je za sožitje in slogo na stičišču treh držav. V nalogi je najprej predstavljeno življenje Avgusta Pavla, njegovo pesništvo in prevajanje, knjižničarska dejavnost in muzeološko delo. Temu sledi podrobnejša predstavitev jezikoslovnega dela. V diplomskem delu so navedeni tudi spomini Judit Pavel na očeta Avgusta Pavla. O njem pa pripoveduje tudi mariborski škof Jožef Smej, Pavlov nekdanji študent. Avgust Pavel je bil jezikoslovec, profesor, vodil je knjižnico, bil ravnatelj muzeja, etnolog, pesnik in prevajalec. Pavlov pomen in njegovo vlogo pri povezovanju treh narodov na območju ob slovensko-madžarski meji oz. slovensko-madžarsko-avstrijski tromeji nakazujejo društva in ustanove, ki nosijo njegovo ime. V diplomskem delu je predstavljena njegova vsestranskost s poudarkom na slavistiki in korespondenci z jezikoslovcem Oszkárjem Asbóthom. Naloga vsebuje pisma, in sicer prevode izvirnikov iz madžarščine v slovenščino. Z njihovo pomočjo poskušamo prikazati Pavlove in Asbóthove poglede na jezik domačih Slovencev.
Ključne besede: Avgust Pavel, življenje, delo, pomen, Oszkár Asbóth, slavistika, korespondenca
Objavljeno: 19.11.2012; Ogledov: 1252; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici