1. Poglavja o različicah slovenskega jezikaMarko Jesenšek, 2024 Opis: Znanstvena monografija Marko Jesenšek: Poglavja o različicah slovenskega jezika je dvanajsta samostojna knjiga vrhunskega, danes nedvomno najboljšega poznavalca zgodovine slovenskega knjižnega jezika in njegovih pokrajinskih različic. Gre za knjigo razprav in člankov o dvojničnem razvoju slovenskega jezika. Obsega osemnajst poglavij v petih razdelkih: (1) Slovenske knjižne različice in poenotenje knjižne norme, (2) Kranjski knjižni jezik, (3) Prekmurski knjižni jezik, (4) Vzhodnoštajerska pokrajinska knjižna različica in (5) Enotni slovenski knjižni jezik. Osredinja se na vprašanje normativnosti in narečnosti slovenskega jezika, ki je imel do sredine 19. stoletja dve knjižni različici. Glavno znanstveno spoznanje monografije je, da se je knjižna prekmurščina oblikovala na enak način kot knjižna kranjščina, in sicer kot stranski dosežek slovenskega protestantizma.
Ključne besede: zgodovina slovenskega knjižnega jezika, različice slovenskega jezika, kranjski knjižni jezik, prekmurski knjižni jezik, enotni slovenski knjižni jezik
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 59
 Celotno besedilo (23,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Imenitnost slovenskega jezikaMarko Jesenšek, 2024 Opis: Knjiga Imenitnost slovenskega jezika v prvem razdelku predstavlja moj pogled na pretirano udinjanje dela slovenske visokošolske srenje globalni kapitalski eliti, ki usmerja slovensko visoko šolstvo na stranpota slovenstva. Dokazujem zmoto, da se mora slovenščina v univerzitetnih predavalnicah na Slovenskem in v znanstvenih objavah slovenskih profesorjev zamenjati z angleščino. Premislek o (ne)potrebnosti slovenskega (učnega) jezika prinaša jasen zaključek, da slovenskemu (učnemu) jeziku ne smemo odvzeti imenitnosti zaradi tujščine (=angleščine). V Sloveniji je doma slovenščina, brez nje v Sloveniji ne bo šlo, zato je potrebno razumeti, da tudi na slovenskih univerzah ne gre brez slovenščine. Finančnih težav slovenskega visokega šolstva ne smemo reševati z razprodajo slovenskega učnega jezika in prelaganjem odgovornosti za nespametno anglizacijo slovenskih univerz na ramena t. i. »internacionalizacije«. V drugem razdelku knjige prikazujem odnos mojih profesorjev in vzornikov (Martina Orožen, Zinka Zorko, Jože Toporišič, Jožef Smej) do slovenskega jezika in vsega, kar določa pošteno znanstveno in raziskovalno delo ter odgovornost do slovenstva.
Ključne besede: slovenski jezik, jezikovna politika in jezikovno načrtovanje, 15. člen Zakona o visokem šolstvu, učni jezik, anglizacija slovenskega visokega šolstva
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (12,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Prekmurski publicistični jezik v prvi polovici 20. stoletjaMarko Jesenšek, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Prekmurski časopisi so na začetku 20. stoletja še izhajali v prekmurskem jeziku in madžarskem črkopisu, in sicer so ohranjali skoraj stotridesetletno protestansko jezikovno normo in predpis. V njih se prepletajo sporočanjska, vplivanjska in zabavna vloga publicističnih besedil, znotraj teh pa se pojavljajo značilne časopisne besedilne vrste: vest, novica, poročilo, uvodnik, komentar in oglasi. V članku so predstavljeni različni tipi oglaševalskih besedil v Kalendarju, Marijinem listu in Novinah
Ključne besede: jezikoslovje, zgodovina jezika, prekmurski jezik, publicistika, publicistična besedila, vloga publicističnih besedil, časopisne besedilne vrste
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Povezava na celotno besedilo |
4. Pleteršnikova dediščina : ob stoletnici smrti Maksa Pleteršnika2024, revija Opis: Urednik Marko Jesenšek je pripravil vrhunsko znanstveno delo s področja slovenskega slovaropisja. V monografiji, ki ima 20 samostojnih poglavij, so predstavljeni najnovejši dosežki na področju eSSKJ-a, Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, Sprotnega slovarja slovenskega jezika, Rastočega besednjaka SLA, Slovarja slovenskega taroka, jezikovne terminologije v Pleteršnikovem slovarju in njegove makronske dediščine, analize Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen in številnih drugih pomembnih ozko slovaropisnih vprašanj s področja sinhronije in diahronije. Pri pisanju so sodelovali najbolj aktivni slovenski jezikoslovci, ki se na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, na ZRC SAZU, na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Mariboru ukvarjajo s slovenskim slovaropisjem ter življenjem in delom Maksa Pleteršnika.
Znanstvena monografija Pleteršnikova dediščina je nastala ob stoletnici smrti znamenitega slovaropisca Maksa Pleteršnika (* 3. 12. 1840, Pišece, † 13. 9. 1923, Pišece). Gre za inovativno, aktualno in doslej najpopolnejše delo s področja slovaropisja, ki promovira slovensko jezikoslovno znanost in razširja vedenje o slovenski kulturni in jezikoslovni dediščini.
Ključne besede: Maks Pleteršnik, slovenski jezik, slovaropisje, slovarji, jezikovni viri in tehnologije
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 75; Prenosov: 18
Celotno besedilo (6,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Slovenščina kot učni jezik na slovenskih univerzahMarko Jesenšek, 2014, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Prispevek prinaša razmislek o statusu slovenskega jezika kot učnega jezika na naših državnih univerzah; gre za prizadevanja slovenske rektorske konference, da naj bi se uvedel tuji jezik (angleščina) kot učni jezik oz. da bi se učni jezik na naših univerzah določal v statutih posameznih univerz. Premislek o jezikovnem odpadništvu dela slovenske univerzitetne elite, sklicevanje na tuje študente in napačno razumljena internacionalizacija ter odprtost naših predavanj, skupni evropski univerzitetni prostor, bolonja, želja, da je čim več predavanj v angleščini na eni strani, na drugi pa samobitnost slovenskega jezika, ki je po ustavi uradni/državni/prvi in za večino tudi materni jezik v RS; nasprotja med Predlogom Zakona o visokem šolstvu in določili v Resoluciji in Zakonu o slovenskem jeziku; vprašanja in izzivi, ki jih za slovenski jezik kot učni jezik in jezik znanosti postavljajo taka (na videz) izključujoča se nasprotja.
Ključne besede: slovenščina, učni jezik, slovenske univerze, internacionalizacija, Slovenian language, language of instruction, Slovene universities, internationalisation
Objavljeno v DKUM: 05.08.2024; Ogledov: 78; Prenosov: 6
Celotno besedilo (486,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. Imena mesecev v slovenskem panonskem jezikovnem prostoruMarko Jesenšek, 2013, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prekmurje names of the months are different from central Slovene and closer to Pannonian kajkavian, but at the same time more distinctive and standardised. With the rare phonetic and orthographic changes from the 18th century, when they initially appeared in Prekmurje newspapers,they persist until today: sečen/svečen ,süšec, mali traven, veliki traven, risalšček, ivanšček, jakopešček, mešnjek, mihalšček, vsesvišček/svetvišček/vinšček, andrejšček, božič/prosinec.
Ključne besede: imena mesecev, slovenščina, prekmurščina, panonski prostor, Miklošič, Franc, 1813-1891
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 6
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Toporišič kot organizator in vodja Pleteršnikovih dnevovMarko Jesenšek, 2016, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Toporišič je leta 1996 organiziral prve Pleteršnikove dneve v Pišecah, nato pa je simpozij vodil do leta 2003, ko je skrb za Pleteršnikovo jezikovno in slovaropisno delo prepustil Marku Jesenšku - njegov zadnji nastop na znanstveni konferenci in zadnja znanstvena objava (2011a) sta prav tako povezana s simpozijem v Pišecah, in sicer je predstavil Škrabčev pogled na naglasoslovje v Pleteršnikovem slovarju in tako simbolično sklenil svoje jezikoslovno delo s premislekom o dveh slovenskih jezikoslovcih, ki ju je najbolj cenil in jima je namenjal velik del svojega raziskovalnega in organizacijskega dela. V prispevku je analiziran Toporišičev pogled na Pleteršnikovo delo in pomen Toporišičevih Pleteršnikovih dnevov za razvoj slovenskega slovaropisja.
Ključne besede: Pleteršnikovi dnevi, slovenščina, Pišece, slovaropisje, Toporišič, Jože, 1926-2014
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 70; Prenosov: 5
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Zinka Zorko in raziskovanje slovenskih narečijMarko Jesenšek, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Akademikinja Zinka Zorko je svoje življenje posvetila znanstvenemu, raziskovalnemu in pedagoškemu delu. Študentom je posredovala znanje z izrazito osebno noto, ki jo je uveljavila za najbolj priljubljeno predavateljico na mariborski slovenistiki. Raziskovala je koroške, štajerske in prekmurske govore, njeno znanstveno delo pa je spodbudilo nastanek mariborske dialektološke šole. V članku je predstavljena njena »jezikovna opo‑ roka«, ki zavezuje in zahteva odgovorno nadaljevanje dela na področju dialektologije.
Ključne besede: slovenska narečja, dialektologija, slovenščina
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 166; Prenosov: 20
Celotno besedilo (957,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Rokopis učitelja Bertalana Koczuvana iz leta 1879/80 Domovina, ország (deržáva), pravice i dúžnosti purgarov. 1879/80. Koczuván Bertalan, učiteljMarko Jesenšek, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: V razpravi predstavljam rokopis Domovina, ország (deržáva), pravice i dúžnosti purgarov. Ižakovski učitelj Bertalan Koczuván (Jernej Kocuvan) ga je začel pisati v šolskem letu 1879/80. Učbenik s področja domoznanstva (o domovini in dolžnostih državljanov) je bil namenjen za poučevanje otrok v vaški/bogojinski šoli, vendar je ostal nedokončano delo – obsega šestindvajset strani lepopisa, jezikovno je nadnarečen in poskuša slediti normi in predpisu novoslovenščine, pisava pa je slovenica z zelo redkimi zapisi sičnikov in šumevcev v ogrici.
Ključne besede: prekmurski jezik, novoslovenščina, slovenščina, rokopisi, učbeniki, domoznanstvo
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 214; Prenosov: 19
Celotno besedilo (7,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
