Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Background: Two prospective randomized studies analysing cutaneous melanoma (CM) patients with sentinel lymph node (SLN) metastases and rapid development of systemic adjuvant therapy have changed our approach to stage III CM treatment. The aim of this study was to compare results of retrospective survival analysis of stage III CM patients% treatment from Slovenian national CM register to leading international clinical guidelines. Patients and methods: Since 2000, all Slovenian CM patients with primary tumour % TIb are treated at the Institute of Oncology Ljubljana and data are prospectively collected into a national CM registry. A retrospective analysis of 2426 sentinel lymph node (SLN) biopsies and 789 lymphadenectomies performed until 2015 was conducted using Kaplan-Meier survival curves and log-rank tests. Results: Positive SLN was found in 519/2426 (21.4%) of patients and completion dissection (CLND) was performed in 455 patients. The 5-year overall survival (OS) of CLND group was 58% vs. 47% of metachronous metastases group (MLNM) (p = 0.003). The 5-year OS of patients with lymph node (LN) metastases and unknown primary site (UPM) was 45% vs. 21% of patients with synchronous LN metastasis. Patients with SLN tumour burden < 0.3 mm had 5-year OS similar to SLN negative patients (86% vs. 85%; p = 0.926). The 5-year OS of patients with burden > 1.0 mm was similar to the MLNM group (49% vs. 47%; p = 0.280). Conclusions: Stage III melanoma patients is a heterogeneous group with significant OS differences. CLND after positive SLNB might still remain a method of treatment for selected patients with stage III.
Ključne besede: cutaneous melanoma, surgery treatment, sentinel node biopsy, completion lymph node dissection, overall surviva
Objavljeno v DKUM: 08.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (412,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Namen: Namen raziskave je bil preveriti vpliv prisotnosti vnetja in/ali atrofije v vzorcih igelne biopsije prostate na oceno indolentnosti karcinoma prostate in tveganja za napredovanje karcinoma pri bolnikih z GS 3+3=6 ter morebitno povezanost obeh z aktivacijo NF-κB v citoplazmi in jedru karcinomskih celic. Raziskavo smo razširili še na analizo povezanosti pozitivne IHK reakcije na NF-κB p65 v citoplazmi in v jedru karcinomskih celic z biokemično ponovitvijo karcinoma pri obravnavanih bolnikih. Bolniki in metode: Raziskava je temeljila na retrospektivni analizi kliničnih podatkov bolnikov, ki so bili diagnosticirani, operativno operirani in vsaj 5 let po operaciji spremljani na Oddelku za urologijo v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Vključitveni kriteriji za uvrstitev bolnikov v raziskavo so bili izhodiščni PSA ≤ 10,0 ng/ml, GS 3+3=6, število vzorcev igelne biopsije prostate ≥ 8, klinični stadij T1-2 ter dostopni podatki o kontrolnih vrednostih PSA 1, 6, 18, 30, 42, 54 in 66 mesecev po radikalni prostatektomiji. Vključenih je bilo 177 bolnikov. Pri 16 je bil ugotovljen GS 3+4=7, zato so bili izključeni iz nadaljnje raziskave. Glavni del študije je bil izveden na 161, od teh je bilo v del, ki se je nanašal na NF-κB, vključenih 123 bolnikov. V sklopu raziskave so bile na tkivnih vzorcih igelne biopsije prostate vključenih bolnikov, arhiviranih na Oddelku za patologijo iste bolnišnice, opravljene še dodatna patohistološka analiza prisotnosti vnetja in/ali atrofije, ocena odstotka zajetja vzorca s tumorjem pri bolnikih z ≤ 2 pozitivnima stebričkoma na igelni biopsiji ter imunohistokemična detekcija NF-κB v pozitivnih vzorcih biopsije. Izsledke teh analiz smo primerjali s klinično patološkimi dejavniki tveganja za ponovitev bolezni po radikalni prostatektomiji. Rezultati: Biokemično ponovitev karcinoma prostate z mejno vrednostjo PSA 0,05 ng/ml smo ugotovili pri 16,9 % bolnikov, z mejno vrednostjo 0,2 ng/ml pa pri 5,8 %. Manj kot 50 % s karcinomom zajetega tkiva v enem ali v obeh pozitivnih vzorcih igelne biopsije prostate je bilo pri 101 bolniku. Med 161 bolniki je bilo na preparatih igelne biopsije samo vnetje ugotovljeno pri 45 (27,9 %), samo atrofija pri 46 (28,6 %), vnetje in atrofija skupaj pa pri 23 (14,3 %). V analizo IHK reakcije na NF-κB p65 so bili vključeni 123 bolniki. Citoplazemska IHK reakcija je bila pozitivna pri 63 (51,2 %), jedrna pa pri 20 (16,3 %) bolnikih. V delu študije, ki se je nanašal na povezanost pozitivne IHK reakcije na NF-κB p65 z biokemično ponovitvijo bolezni je bilo vključenih 118 bolnikov. Po 66 mesecih spremljanja je do biokemične ponovitve bolezni (PSA ≥ 0,2 ng/ml) prišlo pri 6 (5,1%) bolnikih, od tega je pri 3 (50 %) šlo za GS 3+3=7, pri 3 (50%) pa za GS 3+4=7. V analizi povezanosti prisotnosti vnetja in/ali atrofije v vzorcih igelne biopsije prostate s klinično patološkimi dejavniki tveganja za napredovanje KP statistično značilne povezanosti nismo ugotovili. Prav tako prisotnost vnetja ni bila statistično povezana z biokemično ponovitvijo bolezni. Povezanosti IHK reakcije na NF-κB p65 s klinično patološkimi dejavniki tveganja za biokemično ponovitev bolezni po radikalni prostatektomiji v citoplazmi in v jedru smo statistično potrdili samo pri pozitivni IHK reakciji v citoplazmi v povezavi z NCCN tveganjem (P = 0,044). Citoplazemska IHK reakcija NF-κB je bila ob mejni vrednosti PSA ≥ 0,2 ng/ml statistično značilno povezana tudi s slabšim preživetjem bolnikov brez biokemične ponovitve bolezni (P = 0,013), med tem ko je bila pri bolnikih z mejno vrednostjo PSA ≥ 0,05 ng/ml ta povezava na meji statistične značilnosti (P = 0,057). Zaključek: Citoplazemsko izražanje NF-κB v vzorcih igelne biopsije prostate je povezano z večjo verjetnostjo biokemične ponovitve karcinoma prostate in bi lahko predstavljalo samostojen dejavnik tveganja za ponovitev bolezni po radikalni prostatektomiji. Za potrditev teh začetnih rezultatov bi bile potrebne dodatne študije na večjem številu bolnikov.
Ključne besede: vnetne spremembe prostate, atrofične spremembe prostate, igelna biopsija prostate, ocena indolentnosti karcinoma prostate, Gleason score 6, Nuklearni faktor-Kappa beta
Objavljeno v DKUM: 20.04.2021; Ogledov: 1338; Prenosov: 70
Celotno besedilo (7,59 MB)

Opis: Pri procesu nanašanja fitofarmacevtskega sredstva, pomešanega z vodo (škropilna brozga) v predpisani koncentraciji, s klasičnimi pršilniki za kemično varstvo krošenj dreves v sadovnjaku se uporabljajo standardni modeli za izražanje odmerkov fitofarmacevtskega sredstva in se pri tem ne upoštevajo karakteristične lastnosti krošenj dreves v sadovnjaku. Rezultat takšnih modelov je nekontrolirano krmiljenje količine škropilne brozge skozi posamezne šobe na krošnjo drevesa. V doktorski disertaciji predstavljamo avtonomni sistem, ki omogoča nadzorovano krmiljenje količin brozge skozi šobe na različnih segmentih krošnje drevesa. Avtonomni sistem temelji na mehkem odločitvenem modelu, v katerega smo, zaradi preciznejšega krmiljenja količin brozge, vključili informacijo o ocenjeni vrednosti listne površine. Ocenjeno vrednost listne površine na segmentih krošnje drevesa smo ovrednotili na osnovi ročnih meritev, laserskega merilnega sistema in programskega algoritma, s katerim smo omogočili tridimenzionalno rekonstrukcijo krošnje drevesa. V eksperimentu v sadovnjaku smo za ovrednotenje listne površine zajeli različne starosti in sorte jablan ('zlati delišes', 'jonagold' in 'gala'). Z uporabo regresijske metode smo ocenili zvezo med dvema odvisnima spremenljivkama (digitalno število zadetkov odbitih laserskih žarkov in digitalna prostornina krošnje drevesa) in eno neodvisno spremenljivko (listna površina, ročno izmerjena). Glede na razmerje med številom oblakov točk in listne površine smo ugotovili, da znaša maksimalna vrednost korelacijskega koeficienta 0,878. Sestavni del mehkega odločitvenega modela je predstavljal mehki logični algoritem za krmiljenje tripoložajnih elektromagnetnih ventilov v pulznoširinskem načinu, ki smo jih namestili na prototip aksialnega pršilnika. Rezultati so pokazali, da lahko z mehkim odločitvenim modelom omogočimo krmiljenje količin škropilne brozge v točno določenem območju glede na ocenjeno vrednost listne površine, zato bo ta model v bližnji prihodnosti predstavljal močno orodje pri zmanjševanju porabe fitofarmacevtskih sredstev za varstvo rastlin.
Ključne besede: fitofarmacevtsko sredstvo, merjenje, krmiljenje, algoritem, krošnja drevesa
Objavljeno v DKUM: 26.07.2018; Ogledov: 2104; Prenosov: 160
Celotno besedilo (12,84 MB)

Opis: The research aims to demonstrate the basic system elements of a prototype automated orchard sprayer, which can deliver pesticide spray selectively withrespect to the characteristics of the targets. The contour of the apple tree canopy was detected by ultra sound sensors Prowave 400EP14D and appropriate electronics. Ultra sound signal was processed by a personal computer and fed in real-time to spraying nozzles which open and close in relation to the canopy structure. The current project focuses on developing the system components for spraying an individual tree. The evaluation was performed in field experiments by detecting deposits on leaves and water sensitive papers (WSP). The demonstrated concept of precise application of pesticide sprays supports a decrease in the amount of delivered spray, thereby reducing both costs and environmental pollution by plant protection products.
Ključne besede: pršilniki, ultrazvok, razporeditev škropiva, sadovnjaki, air-assisted sprayer, ultra sound, algorithm, spray distribution, orchard
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1387; Prenosov: 109
Povezava na celotno besedilo