1. Primerjava zavzetosti študentov v Bosni in Hercegovini ter SlovenijiMarija Trivundža, 2025, diplomsko delo Opis: V naši diplomski nalogi smo primerjali stopnjo študentske zavzetosti med študenti Univerze v Ljubljani in Univerze v Banjaluki. Podatke smo zbrali s pomočjo spletne ankete, ki je poleg demografskih vprašanj vključevala lestvico UWES-S9 ter dodatna vprašanja o dejavnikih, ki vplivajo na zavzetost. Analizirali smo tri dimenzije zavzetosti: psihično moč/energijo, predanost in absorpcijo.
Ugotovitve ponujajo vpogled v subjektivne izkušnje študentov iz dveh različnih visokošolskih okolij in lahko služijo kot izhodišče za nadaljnje raziskave na področju študentske zavzetosti in razvoja boljšega študijskega okolja.
Ključne besede: zavzetost, študentska zavzetost, UWES-S9, Univerza v Ljubljani, Univerza v Banjaluki
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (2,15 MB) |
2. Primerjava digitalnih kompetenc med študenti Slovenije in SrbijeMarija Goljović, 2025, diplomsko delo Opis: Digitalne kompetence so zdaj bistvenega pomena za uspeh na delovnem mestu, v šoli in v vsakdanjem življenju v današnjem digitalnem okolju. Tema diplomskega dela je primerjava digitalnih kompetenc slovenskih in srbskih študentov. V tej raziskavi je analiziranih osem primarnih digitalnih kompetenc, kot jih opisujejo trenutne teorije in študije.
Raziskovalna vprašanja, na katera smo poskušali odgovoriti z anketo kot raziskovalno metodo, so:
• Kakšna je stopnja digitalnih kompetenc med študenti v Sloveniji?
• Kakšna je stopnja digitalnih kompetenc med študenti v Srbiji?
• Ali obstajajo razlike v ravni digitalnih kompetenc med študenti v Sloveniji in Srbiji?
Metodologija je vključevala anketiranje študentov iz obeh držav in analizo rezultatov. Ugotovitve raziskave so pokazale razlike in podobnosti med digitalnimi kompetencami učencev v obeh državah. Slovenija je v primerjavi s Srbijo, ki ima veliko političnih in gospodarskih težav, kot članica Evropske unije izboljšala digitalne veščine študentov zaradi integracijskih postopkov in vlaganj v digitalizacijo.
Na podlagi rezultatov te raziskave so podana priporočila za krepitev digitalnih kompetenc v izobraževalnih sistemih obeh držav s povečanim financiranjem digitalnega izobraževanja in spodbujanjem uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije s prilagajanjem učnih vsebin potrebam trg dela.
Ključne besede: kompetence, študenti, Slovenija, Srbija
Objavljeno v DKUM: 07.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,04 MB) |
3. Analiza vpliva atributov identitete na ugled zavarovalnicMarko Matušić, 2025, diplomsko delo Opis: Namen pričujoče raziskave je bil preučiti vpliv atributov korporativne identitete zavarovalnic na njihov ugled z uporabo kvantitativne raziskovalne metode in anketnega vprašalnika. Cilj raziskave je bil ugotoviti povezave med ključnimi elementi korporativne identitete – kot so vizualna podoba, komunikacijski slog, vedenje zaposlenih ter korporativne vrednote – in načinom, kako javnost zaznava ugled zavarovalnih družb. Anketa je bila izvedena prek spleta na vzorcu 51 anketirancev. Zbrane podatke smo analizirali z deskriptivno statistiko, da bi opredelili vpliv posameznih dejavnikov na zaznavano podobo podjetij.
Rezultati raziskave kažejo, da imata vizualna identiteta in kakovost storitev ključno vlogo pri oblikovanju pozitivnega ugleda zavarovalnic. Poseben poudarek je bil namenjen t. i. »človeškemu dejavniku«, tj. vedenju zaposlenih v neposrednem stiku s strankami, ki pomembno vpliva na zadovoljstvo in zvestobo uporabnikov. Ugotovljene so bile tudi razlike v zaznavi ugleda med posameznimi zavarovalnicami – zavarovalnica Generali je izstopala kot vodilna, medtem ko so zavarovalnice Wiener, Triglav in Dunav dosegale različne ravni ugleda in prepoznavnosti. V okviru raziskave je bila analizirana tudi pogostost zaznavanja identitetnih elementov, pri čemer so bile zaznane razlike v intenzivnosti in jasnosti blagovne znamke. Zaključki raziskave poudarjajo pomen strateškega upravljanja korporativne identitete in ugleda v zavarovalniškem sektorju. Zavarovalnice bi morale redno spremljati zaznave uporabnikov, izboljševati komunikacijske pristope, dosledno krepiti ključne identitetne elemente ter vlagati v avtentičen in usklajen korporativni nastop, s čimer bi lahko okrepile svoj tržni položaj in konkurenčnost.
Ključne besede: korporativna identiteta, ugled, zavarovalnice, vizualna identiteta, vedenje zaposlenih, komuniciranje, kakovost storitev, zvestoba strank, blagovna znamka, zaznava javnosti
Objavljeno v DKUM: 22.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (726,09 KB) |
4. Digital competencies in formal and hidden curriculumMarko Ferjan, Mojca Bernik, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Background purpose: Research on digital competence has been one of the most important policy goals in the area of education in the European Union for almost two decades. In 2017, two essential documents were published: DigComp 2.1 - The Digital Competence Framework for Citizens with eight proficiency levels (Carretero et al., 2017) and examples of use and the European Framework for the Digital Competence of Educators – DigCompEdu (Redecker, 2017). Despite these documents and all the research in the field of digital competencies, there is still no unified instrument for measuring the digital competencies of citizens. The problem is that digital competencies encompass a wide range of skills, from basic digital literacy to advanced technical proficiency, and they evolve with technological advancements. Researchers and policymakers face several obstacles in creating a one-size-fits-all tool for assessing these competencies. This paper expands existing research in the field of digital competence in formal education in Slovenia. Our research aimed to explore curricular aspects of acquiring digital competencies within the three levels of formal education and the level of achieving digital competencies among citizens (students) in Slovenia. The purpose of our study was to gain a broader understanding of how participants in formal education obtain digital competencies to obtain a publicly recognized qualification within the education system in Slovenia. Design/Methodology/Approach: To examine the field of digital competence in formal and hidden curricula, we first survey students (citizens) to assess their self-perception regarding digital competencies. Then, we interviewed teachers from various faculties to identify elements of the hidden curriculum. Finally, we reviewed publicly available educational content regarding acquiring digital competencies in primary and secondary schools and universities. Results: The extent of formal teaching of content related to digital competencies within the public education system in Slovenia is small. During the average duration of formal education, a Slovenian citizen listens to approximately 2,000 hours of mathematics lessons, around 1,000 hours of art lessons, and 200 hours of computer science and informatics lessons. The research results have shown that, even in subjects unrelated to computer science, informatics, and digital competencies, students acquire digital competencies as part of the hidden curriculum at universities. The arithmetic mean among students’ (citizens’) research of other competencies indicates that respondents can operate independently. The results of the level of digital competencies according to DigiComp 2.1. show that, except for two competencies; all are within are within level 5. This means that the self-assessed level of digital competencies among students (citizens) has mostly stopped at tasks they perform for their own needs. Conclusion: In the future, EU countries will need to standardize the assessment system for digital competencies to determine the level of individuals’ digital competencies. The school system in Slovenia will have to introduce a significant amount of computer science knowledge into the curricula of subjects, with particular attention given to upgrading digital competencies within hidden curricula.
Ključne besede: formal curriculum, hidden curriculum, digital competence
Objavljeno v DKUM: 13.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (611,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Zavzetost in organizacijska kultura pri različnih starostnih skupinahBarbara Grbec, 2025, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike med različno starimi zaposlenimi pri zavzetosti pri delu ter pri organizacijski kulturi. Namreč na trg dela prihajajo nove, mlajše generacije zaposlenih, posledično so te generacijske razlike velike. Da bi to potrdili, smo izpeljali raziskavo med zaposlenimi v enotah intenzivne terapije v UKC Ljubljana. Za raziskavo je bil uporabljen anonimni anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz osnovnih podatkov anketiranca ter iz dveh standardiziranih vprašalnikov UWES in GLOBE. Anketa je bila izvajana v spletni aplikaciji 1ka. Rezultati so bili statistično obdelani v programu SPSS. Ugotovili smo, da so razlike očitne, namreč rezultati so pokazali, da starejši zaposleni izkazujejo višjo stopnjo delovne zavzetosti v primerjavi z mlajšimi zaposlenimi. Prav tako lahko rečemo, da starejši zaposleni zaznavajo organizacijsko kulturo kot stabilnejšo in bolj urejeno, medtem ko mlajši zaposleni dajejo večji poudarek skupinski povezanosti, samozavesti in fleksibilnosti. Rezultati kažejo določene razlike med različnimi starostnimi skupinami, vendar te razlike niso statistično značilne. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko ugotovimo, da starost zaposlenih ni ključni dejavnik pri zaznavanju organizacijske kulture in zavzetosti pri delu.
Ključne besede: zavzetost, organizacijska kultura, staranje, generacija, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 27.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,61 MB) |
6. Analysis of study engagement of students in sloveniaDaniil Riumin, 2021, diplomsko delo Opis: Education at every time of our history was an important part of peoples’ lives. Society developed and so developed education, stating new goals and requiring more time, and becoming more complicated. Today we are living in the era of information. Information nowadays has the greatest value. The modern world’s market is based on information and operations around it. Education has also adjusted to modern trends and now higher education became in demand. The more information you obtain and can operate with the more successful you are today. The GDP of developed countries is strongly connected to the success of higher education institutes. That is why many countries nowadays invest in higher education. One of these countries is Slovenia that made higher education free. Investing so many resources Slovenia is interested in getting high-quality human resources of university graduates. That is why it is very important to consider all factors that affect study success to make them all work. One of the main factors affecting it is study engagement. The main goal of this Diploma work is to research the level of study engagement of university students in Slovenia and analyze the reasons for it.
We use the student version of the “UWES” questionnaire to find the level of study engagement of Slovene students and our part of the questionnaire to detect reasons and understand better the situation with study engagement. Three hypotheses were stated to help to perform accurate research.
Results of the research showed, that there is no correlation between an average grade in high school and level of study engagement. It also showed an absence of correlation between the level of parents’ education and student’s level of study engagement. According to research results, students that are working on the side of their studies are less engaged in classes, than their colleagues that do not work.
Ključne besede: study engagement, higher education, education, university, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (990,02 KB) |
7. Analiza dejavnikov vpliva na odločitev o zaposlitvi pri prehodu iz vloge študenta v vlogo zaposlenega na področju zdravstvene negeŠpela Vodnik, 2024, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na odločitev o zaposlitvi študentov 3. letnikov zdravstvene nege na fakultetah po Sloveniji, s ciljem pridobiti predstavo o tem, kako pospešiti pridobivanje novozaposlenih.
Zanimalo nas je, kateri dejavniki so študentom 3. letnika zdravstvene nege najpomembnejši, ali obstajajo povezave med njimi in dejavniki, ki vplivajo na odhajanje z delovnih mest, kakšne so povezave med spolom, starostjo in pomembnostjo, ki jo osebe pripisujejo določenemu dejavniku, in ali se dojemanje posameznih dejavnikov med študenti različnih zdravstvenih fakultet po Sloveniji razlikuje.
V raziskavo so bili vključeni študenti 3. letnikov zdravstvene nege na fakultetah po Sloveniji. Vzorčenje je bilo izvedeno z metodo snežne kepe. Za raziskavo je bil uporabljen anketni vprašalnik sestavljen iz dveh delov. Prvi del je bil usmerjen na vprašanja o demografskih značilnostih in osebnih podatkih, drugi na ocenjevanje pomembnosti, ki jo izpolnjevalec pripisuje posameznim dejavnikom z ocenami od 0 (mi sploh ni pomembno) do 7 (mi je zelo pomembno). Anketni vprašalnik so študentje izpolnjevali prek aplikacije 1ka. Zbrani rezultati so bili statistično obdelani v programu SPSS.
Ugotovili smo, da med najpomembnejše dejavnike sodijo dobri odnosi med sodelavci, zadovoljstvo pri delu, urejenost dopusta in odsotnosti, dober odnos z vodjo in sposobnost vodje za reševanje konfliktov. Večina dejavnikov je pomembnih tako študentom kot že zaposlenim, le pri pomembnosti urnika, avtonomije, nadurnega dela in možnosti izobraževanja so bile zaznane razlike.
Ključne besede: zaposlitev, vodenje, odnosi, študent, prehod
Objavljeno v DKUM: 28.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,98 MB) |
8. Primerjava fizične aktivnosti študentov na dveh fakultetah v Sloveniji in SrbijiJovan Mladenović, 2024, diplomsko delo Opis: V tej raziskavi je preučevana fizična aktivnost študentov na dveh fakultetah, eni v Sloveniji in drugi v Srbiji. Namen raziskave je bil primerjati raven fizične aktivnosti med študenti Fakultete za organizacijske vede v Sloveniji in Fakultete organizacionih nauka v Beogradu v Srbiji ter ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na te razlike.
Raziskava je vključevala anketiranje študentov obeh fakultet, pri čemer so zbrani podatki o njihovih navadah glede telesne dejavnosti, vključno s pogostostjo, trajanjem in vrstami aktivnosti, ki jih izvajajo. Rezultati so pokazali pomembne razlike v fizični aktivnosti med študenti obeh fakultet. Študenti v Sloveniji so pokazali višjo raven telesne aktivnosti v primerjavi s študenti v Srbiji, kar je moč pripisati različnim dejavnikom, kot so dostop do športnih objektov, akademske obremenitve in kulturne razlike.
Zaključki te raziskave poudarjajo pomen spodbujanja fizične aktivnosti med študenti za izboljšanje njihovega zdravja in splošnega počutja. Na podlagi ugotovitev so podana priporočila za razvoj programov, ki bi študente spodbujali k bolj aktivnemu življenjskemu slogu, pri čemer je treba upoštevati specifične potrebe in okoliščine vsakega okolja.
Ključne besede: študenti, Slovenija, Srbija, študentsko življenje
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,79 MB) |
9. Digitalne kompetence in izzivi podjetjaZorica Jerič, 2024, magistrsko delo Opis: Z omembo digitalizacije se srečujemo praktično na vsakem koraku. Vsaka literatura, spletna stran in članek nas usmerjajo k temu, da je treba dvigniti stopnjo ozaveščanja o pomembnosti digitalizacije, uporabi le-te in predvsem o njeni koristnosti. Industrijske revolucije so zahtevale tudi prilagoditev in razvoj zaposlenih, kar pa se v hitro spreminjajočem se okolju izkazuje kot toliko bolj pomembno in je ključno za rast podjetja, ustvarjanje prihodkov in zadrževanje kadrov. Digitalna revolucija ustvarja nove priložnosti, vpliva na in spreminja naš način delovanja, komuniciranje, tudi to, kdo smo in kdo želimo biti. Vpliva tudi na naš občutek za zasebnost, vzorce, navade in čas, namenjen prostemu času, razvoju kariere in veščin.
Namen magistrskega dela je v izbranem podjetju raziskati digitalne kompetence zaposlenih – stopnjo samostojnosti zaposlenih glede na vsebino in zahtevnost opravil. Želimo raziskati, katere digitalne kompetence so v izbranem podjetju najbolj razvite, stopnjo razvitosti digitalnih kompetenc zaposlenih v različnih starostnih skupinah, pripravljenost zaposlenih na dodatno izobraževanje na področju digitalizacije ter mnenje zaposlenih o vlaganju podjetja v razvoj in izobraževanje zaposlenih na področju digitalizacije.
Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili različne metode dela. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno oziroma opisno metodo s pregledom domače in tuje literature. Uporabili smo tudi metodo analize z namenom razčlenitve literature in navedbe dejstev različnih avtorjev s preiskovanega področja. Za pripravo empiričnega ali raziskovalnega dela je bila uporabljena metoda anketiranja oziroma kvantitativna metoda, in sicer na podlagi vprašalnika, ki smo ga oblikovali.
Ugotovljeno je bilo, da je stopnja razvitosti digitalnih kompetenc zaposlenih v izbranem podjetju v povprečju na višji ravni skoraj na vseh raziskovanih področjih. Glede na ugotovljeno ima podjetje še priložnosti za nadaljnji razvoj zaposlenih kot tudi za dodatna vlaganja v izobraževanje na področju digitalnih kompetenc. Pripravljenost zaposlenih na nadaljnji razvoj in izobraževanje v delovnem kot tudi zasebnem času za podjetje predstavlja prednost za hitrejšo nadgradnjo znanj, prilagoditev načinov za pridobivanje znanja in različnih metod za izobraževanje zaposlenih. Pozornost pa je treba nameniti tudi medgeneracijskemu povezovanju in osredotočenosti na prilagajanje vsebin in metod različnim generacijam, pri čemer je lahko medgeneracijsko mentorstvo eden od načinov, ki bi za zaposlene in podjetje pomenil še dodatno povezovanje ter timsko delo.
Ključne besede: industrijske revolucije, digitalizacija, kompetence, digitalne kompetence
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 48
Celotno besedilo (2,04 MB) |
10. Dual career development perspective : factors affecting quality of post-sport career transition of employed olympic athletesPetra Robnik, Edvard Kolar, Boro Štrumbelj, Marko Ferjan, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Although Olympic athletes are celebrated for their sports achievements, they often face serious difficulties in their post-sport career employment. Factors of development that are affecting the quality of post-sport career transition of Olympic athletes are important to acknowledge in the dual career (DC) development perspective. Due to the side lining of academic activities, athletes are often not well prepared for the labor market. If they do not gain sufficient financial background in their careers, it can lead to a lack of proper economic inclusion of athletes in their post-sport career employment and further impact their lives. Career transitions of athletes have been the subject of research in different aspects of DC support (e.g., athletic, psychological, psychosocial, academic/vocational, financial), but most research is linked to the student-athlete DC perspective. Therefore, the aim of our research was to examine the impact of factors directly contributing to the quality of the post-sport career transition in Slovenian elite and Olympic athletes and the social class position and employment of these athletes after the termination of their sports career. From DC support practice, we learned that although athletes often have a proper level of education, their post-sport career transitions were not successful. To fill this gap, 168 elite athletes (Mage = 33.34, SD = 13.1) from Slovenia were asked to complete online questionnaires. The results showed a significant contribution of education and DC support-related finances (e.g., employment of athletes in public administration) to the quality of post-sport career transition. Regarding developing a national DC model and based on empirical research, this study identifies the social class position and employment status of former elite athletes from Slovenia. It also identifies opportunities for further research on the quality of the post-sport career transitions and perspectives on DC support. Understanding how different factors contribute to the integrated development of individual athletes to reach their potential in sports, education, and their post-sport career employment is important for theorists, DC practitioners, and stakeholders working with DC athletes. To develop a sufficient mechanism, DC support providers should consider supporting education along with the financial support of athletes during their sports careers and recognizing study-training ecosystems, based on good practices to successfully transition to their post-sport careers. These findings can also be useful for athletes and their athletic triangle support network (e.g., coaches and parents) as a support in the decision-making.
Ključne besede: dual career, olympic athletes, post-sport career transition, factors of development, employment, quality
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 140; Prenosov: 15
Celotno besedilo (262,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
