| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Oblikovanje multisenzorne izkušnje v Posavskem muzeju Brežice
Alen Weber, 2020, diplomsko delo

Opis: Turizem je dinamična, razvijajoča se panoga, ki se nenehno prilagaja svetovnim trendom in praksam. Na začetku 21. stoletja turizem postaja ekonomija doživetij in počasi prehaja iz ponujanja storitev v uprizarjanje kakovostnih izkušenj. Koncept izkustvene ekonomije sta na področje turizma umestila Pine in Gilmore leta 1998. Od takrat so se na področju ustvarjanja kakovostnih izkušenj razvile različne metode oblikovanja izkušnje. Eden izmed vidikov uprizarjanja kakovostne izkušnje je vključevanje človeških čutil v ponudbo oziroma oblikovanje multisenzorne izkušnje. Ta vidik temelji na paradigmi utelešenja, ki med drugim pravi, da ljudje spoznavamo svet preko petih čutil. Tako nekateri pravijo, da je kakovost turistične izkušnje odvisna od uspešnosti stimuliranja čim večjega števila čutil. Posavski muzej Brežice je turistični produkt, ki je lahko s svojo prostorsko veličino in priljubljenostjo idealen za razvoj multisenzorne ponudbe. Stanje senzorne dimenzije v muzeju in kako jo izboljšati smo preverjali z anketno raziskavo, ki je bila izvedena na obiskovalcih muzeja. Analiza je pokazala, da v ponudbi muzeja prevladuje vid, največji potencial za razvoj pa ima sluh. Rezultati raziskave morajo biti postavljeni v kontekst epidemije covida-19, saj je bila stimulacija nekaterih čutil, največ dotika, iz varnostnih razlogov zelo omejena.
Ključne besede: multisenzorni turizem, oblikovanje multisenzorne izkušnje, izkustvena ekonomija, Posavski muzej Brežice, čutila
Objavljeno: 04.12.2020; Ogledov: 225; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

2.
Vključevanje kulturnih institucij v turistično ponudbo občine Brežice na primeru Posavskega muzeja Brežice
Anja Kraševec, 2020, diplomsko delo

Opis: Kultura in dediščina sta pomembni soustvarjalki turistične ponudbe vsake destinacije. Na njunih temeljih se je razvila posebna vrsta turizma – kulturni turizem. Kulturni turizem je po besedah WTO najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi. Njegov potencial za razvoj smo opazili tudi v občini Brežice. S spodbujanjem sodelovanja med različnimi akterji s področja turizma v občini in z ustreznim in strokovnim vodstvom, ki bi težilo k ustvarjanju kulturnih doživetjih, bo lahko občina Brežice v prihodnosti postala konkurenčna vodilnim slovenskim destinacijam kulturnega turizma. Pomembni deležniki pri njegovem razvoju so kulturne institucije, ki so ključni oblikovalci kulturnih produktov v občini. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature predstavljamo kulturni turizem kot pomembno zvrst turizma, predstavljamo povezavo med kulturo in turizmom ter opredelimo kulturne institucije kot nosilce ponudbe kulturnega turizma. Podrobneje smo predstavili turistično ponudbo občine Brežic in vlogo Posavskega muzeja Brežice kot ključnega deležnika kulturnega turizma občine. V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z deležniki na področju turizma in kulture v občini Brežice. Na podlagi odgovorov smo podali predloge za boljše vključevanje kulturnih institucij in ponudnikov kulturno-turističnih produktov v turistično ponudbo občine ter oblikovali turistični produkt, katerega rdeča nit je kulturni turizem.
Ključne besede: kulturni turizem, kulturne institucije, občina Brežice, Posavski muzej Brežice, vključevanje
Objavljeno: 04.12.2020; Ogledov: 247; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

3.
Supplementary material for paper Perceived threat of COVID-19 and future travel avoidance
Maja Turnšek, Boštjan Brumen, Marjetka Rangus, Mitja Gorenak, Janez Mekinc, Tanja Lešnik Štuhec, 2020, zaključena znanstvena zbirka podatkov ali korpus

Ključne besede: COVID-19, coronavirus, tourism, health threat perception, future travel avoidance, fear appeals
Objavljeno: 23.11.2020; Ogledov: 14979; Prenosov: 306
.png Raziskovalni podatki (46,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
; Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

4.
Perceived threat of COVID-19 and future travel avoidance
Maja Turnšek, Boštjan Brumen, Marjetka Rangus, Mitja Gorenak, Janez Mekinc, Tanja Lešnik Štuhec, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: The present study provides a snapshot of Slovenian tourists' perceptions in a historically unique point of time - the early days of the covid-19-related lockdown. Based on an online survey performed in March and April 2020 the study provides first insights into Slovenian tourists% perceived threats of covid-19 on two dimensions: severity and susceptibility; how this depends on their demography and past travel experience and what, in this specific point in time, they think about future travel avoidance. The results have shown that age affects the two measured dimensions of perceived threat and future travel avoidance, but only with women. Furthermore, people who have travelled the most in the past express the least likelihood of avoidance to travel due to the covid -19 pandemic. Those who are more educated, on the other hand, perceive higher risk, yet education has no role in their expressed future travel avoidance. The results, moreover, show that the moral obligation towards taking care of others might be a highly important element in the success factor of covid-19 measures and thus future appeals by the tourism industry. Finally, the results show that we cannot easily predict how the general population will behave regarding their future travel avoidance since the opinions are not polarised in the extremes. This does indicate, however, that tourists will be susceptible to the context-specific factors of future travel decisions, such as assurances of health safety provided by the tourism industry.
Ključne besede: COVID-19, coronavirus, tourism, health threat perception, future travel avoidance, fear appeals
Objavljeno: 12.11.2020; Ogledov: 298; Prenosov: 101
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Vključevanje temačne dediščine v sodobno turistično ponudbo mestne občine maribor
Katja Raušl, 2020, diplomsko delo

Opis: Temačni turizem je oblika turizma, ki temelji na obiskovanju krajev, povezanih s smrtjo, nasiljem, trpljenjem ali nesrečami. Človeška fascinacija s smrtjo ni nič novega, saj jo spremljamo že od antičnih časov. Danes je veliko produktov zabaviščne industrije, na primer iger, filmov in serij, še vedno oblikovanih okrog tematike smrti kot nekakšne gonilne sile človeštva. V sodobnem temačnem turizmu govorimo o različnih motivih, zakaj se obiskovalci odločajo za takšne vrste potovanj, ki primarno izhajajo iz želje po srečanju s smrtjo, kar lahko razumemo na več načinov. V tem diplomskem delu smo ugotavljali, kako se je temačni turizem po svetu razvijal skozi čas, kako razširjen in pomemben del turistične dejavnosti predstavlja v Sloveniji ter kako razširjen je na območju Mestne občine Maribor. Osredotočili smo se na temačne dogodke, ki so skozi stoletja bogate zgodovine v Mariboru pustili svoj pečat. Opisali smo zgodbe, ki so na te dogodke navezane, ter na podlagi ugotovljenega osnovali turistični produkt.
Ključne besede: temačni turizem, temačne zgodbe, vojna, smrt, čarovnice, pokopališča, nadnaravno, poboji, bitke, Maribor
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 210; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

6.
Politični vpliv na imidž turistične destinacije
Katarina Dornik, 2019, magistrsko delo

Opis: Preverjali smo, kateri dejavniki vplivajo na transfer imidža in do kod sega njihov vpliv. Skozi zgodovino smo poiskali motive za nastanek trenj znotraj Brazilije in kako se to prenaša na politični imidž. Raziskovali smo, kakšen vpliv imajo posamezni elementi in dejavniki političnega imidža na imidž turistične destinacije ter kako se to trenutno odraža. Preverili smo v kolikšni meri politična podoba države vpliva na imidž turistične destinacije in kako izboljšati imidž. Zanimalo nas je, kako dobro anketiranci poznajo Brazilijo in kakšno je splošno mnenje o tej državi. Brazilija je največja država v Južni Ameriki z neverjetnimi naravnimi danostmi in bogastvom, vendar v socialno-ekonomskem primežu. Stanje v državi se refleksira tudi na imidž turistične destinacije, pri čemer gre za transfer imidža med posameznimi dejavniki. Na podlagi naše raziskave ocenjujemo, da se negativni politični imidž odraža tudi na zaznavanje turistične identitete destinacije.
Ključne besede: Brazilija, imidž turistične destinacije, transfer imidža, politični imidž.
Objavljeno: 22.08.2019; Ogledov: 776; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

7.
Odnos do zasebnega upravljanja kulturno dediščinskih spomenikov na primeru Lipice
Sara Strah, 2019, magistrsko delo

Opis: Pri vzpostavitvi konkurenčnih prednosti destinacije igra ključno vlogo več dejavnikov. Najpomembnejša dejavnika pa sta prav gotovo dediščina destinacije in njeni lastniki. Lastniki so s svojim znanjem, delom in finančnimi sredstvi odgovorni za stanje kulturnih in naravnih spomenikov destinacije. Destinacija pa lahko na podlagi dobro razvite dediščine pripomore h gospodarski in družbeni rasti območja. Zaključno delo temelji na predstavitvi rezultatov empirične raziskave, ki smo jih pridobili z analizo dejstev in stališč o privatizaciji slovenske kulturne in naravne dediščine ter kulturno dediščinskih vrednot. Teoretični del obsega predstavitev splošnih pojmov in dejstev o privatizaciji, zasebnem in javnem lastništvu, prehodu Slovenije iz socialističnega v kapitalistični sistem ter privatizaciji znotraj turistične dejavnosti. V tem delu je predstavljeno tudi delovanje Kobilarne Lipica in problematika njene privatizacije ter primerjava z najstarejšo zasebno avstrijsko Kobilarno Stanglwirt. V empiričnem delu smo na primeru Kobilarne Lipica raziskovali stališča do zasebnega lastninjenja v slovenskem turizmu in mnenja prebivalcev Posavja o zasebnem lastništvu v povezavi s kulturno in naravno dediščino.
Ključne besede: privatizacija, kulturna dediščina, Kobilarna Lipica, javno, zasebno, lastništvo
Objavljeno: 17.04.2019; Ogledov: 558; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

8.
Development of tourism research
Marjetka Rangus, Boštjan Brumen, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: The relative short history of tourism research is characterised by an ongoing debate on whether tourism is in fact an independent academic field with its own disciplinary matrix and standardisation of knowledge. On the other hand, the evidence shows that the categorisation of journals in the tourism field (together with hospitality, leisure and sport) in the JCR and Scopus internationally recognised indexed databases is a de facto form of recognition of the scientific status of "tourism". Publishing activities of Slovenian authors are analysed in order to support the need for Slovenian bibliographical databases to follow this trend and introduce a new categorisation to the Cobiss and Sicris databases.
Ključne besede: tourism, tourism research, indexing of publication, tourism studies
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 590; Prenosov: 38
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Organizational culture in service sector
Irena Gorenak, 2015, znanstvena monografija

Opis: In every organization various modes of behaviour of the employees, their various activities, interpersonal relationships and customs can be observed. In some organizations the employees are all on first-namebasis, still in others they address themselves formally. In some organizations the employees use academic titles and surnames; still in others they call themselves by names, only. In some organizations each employee has its own office, whereas in others they are all use one office, which may be separated by improvised walls. In some organizations the employees celebrate personal holidays together, whereas in others they do not. In some organizations they pose each other obstacles and obstruct each other’s work, but in others no such misconduct can be detected. Differences may also be observed within one single organization. Differences are even greater and more noticeable in cases of organizations from other environments, neighbouring countries or even from other continents. In the business world the differences are present, they should be recognized, and the existing diversity should be tolerated; however, this is not enough; diversity should also be understood and made use of to the benefit of everybody. Significant behaviour of the group of people within an organization, or at its work, in a country or a state is described by the term of culture, which can simply be defined as: “This is the way we operate, act, aim at. This is the way we work …”. It is a question of the mode of behaviour of people within an organization, among themselves and towards others, of their customs and habits, and of all the characteristics of behaviour in an organization in a wider sense. Culture is an organizational factor, directly linked to all the other elements of the organization, its environment and every individual. Every activity, change or behaviour is reflected also on the culture and vice versa, every change of culture triggers the changes in every other area of organization. For this reason it is important to manage the culture, as this is beneficial for the organization as a whole and every individual, in particular.
Ključne besede: organization, organizational culture, values, communication, social responsibility, business ethics, service sector
Objavljeno: 08.05.2018; Ogledov: 698; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Neverbalna komunikacija v turizmu
Barbara Levak, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Komunikacija je prisotna v vsakem trenutku človekovega življenja. Ne moremo se ji izogniti, saj poteka na nezavedni ravni vsakega izmed nas. Je ključnega pomena, saj ravno skozi komunikacijo pokažemo, kdo pravzaprav smo. Dobra medsebojna komunikacija je izredno pomembna tudi v turizmu, kjer je komunikacija z gostom osrednje področje dela. Pomembno je, da znamo ohranjati dobre medosebne odnose, kateri vodijo k uspešnosti podjetja. Namen diplomskega dela je bil predstaviti pomen razumevanja neverbalne komunikacije v turizmu. V empiričnem delu smo opravili anketno raziskavo v Hotelu Čatež in Hotelu Toplice, kjer smo skozi analizo raziskave ugotovili, da se zaposleni ne zavedajo dovolj pomena neverbalne komunikacije. Z raziskavo smo želeli prispevati k temu, da bi se ljudje, še zlasti zaposleni v turizmu, bolj zavedali neverbalne komunikacije, saj nam ta pove več kot verbalna. Skozi neverbalne znake človek izraža svoje misli in občutke, zato je pomembno, da znamo takšni vrsti komunikacije posvečati dovolj pozornosti.
Ključne besede: turizem, komuniciranje, neverbalna komunikacija
Objavljeno: 19.04.2018; Ogledov: 1183; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici