| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sporazumevanje v starosti in med boleznijo
Marjetka Kodermac, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira pomen komunikacije in sporazumevanja s starostniki v času zdravja in bolezni. V diplomski nalogi je opredeljena komunikacija, staranje in spremembe v starosti, predstavljene so bolezni in sindromi starostnika, ki vplivajo na komunikacijo, sporazumevanje z naglušnim, slabovidnim/slepim ter kognitivno motenim starostnikom, predstavljena je tudi vloga medicinske sestre v komunikaciji s starostnikom v zdravstveni negi starostnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti s kakšnimi težavami se srečuje zdravstveno osebje med pogovorom s starostnikom, katere okoliščine vplivajo na pogovor, ugotoviti najpogostejše ovire za uspešno sporazumevanje in ugotoviti ali se upošteva starostnikovo dostojanstvo. Ugotoviti smo želeli tudi strokovno znanje medicinskih sester, ali vedo dovolj o komunikaciji in katero obliko komunikacije uporabljajo. Raziskava zajema 30 naključno izbranih anketirancev v domu upokojencev Danice Vogrinec v Mariboru. Grafično prikazani rezultati so pokazali, da je vzrok težav med pogovorom predvsem iz strani starostnikov, saj ne slišijo dobro in zaradi pešanja kognitivnih funkcij starostniki zdravstvenih delavcev ne razumejo, prav tako se težave pojavljajo tudi pri nepoznavanju starostnikovih navad. Iz raziskave je razvidno, da okoliščine kot so pomanjkanje časa in kadra, ustreznost prostora in okolja, ter nepravilen sistem dela ovirajo uspešen pogovor s stanovalci. Razvidno je, da je večina anketirancev za najpogostejšo oviro v sporazumevanju označilo pomanjkanje časa za odkrit pogovor, negotovost in strah pacienta ter nezaupanje pacienta, organizacijske pomanjkljivosti, pomanjkljivo znanje in izkušnje zdravstvenega osebja. Raziskava nam je tudi pokazala, da so anketiranci na svojem delovnem mestu opazili nekaj situacij kršenja starostnikovega dostojanstva kot npr. ignoriranje, neposlušnost, neenakost, uporaba pomanjševalnic ter predolgo razgaljen starostnik med nego. Večina anketiranih se je udeležilo strokovnega izobraževanja o komunikaciji in meni, da so v času izobraževanja pridobili dovolj znanja o pomenu komunikacije ter da imajo dovolj strokovnega znanja za delo s starostnikom. V raziskavi je tudi razvidno, da anketiranci največkrat uporabljajo tako verbalno kot neverbalno komunikacijo. Pri neverbalni komunikaciji se največ poslužujejo nasmeha, pogleda, stisku roke, mimiki obraza, uporabo terapevtskega dotika, najmanj pa se poslužujejo božanja.
Ključne besede: komunikacija, sporazumevanje, starostnik, medicinska sestra, samopodoba, zdravstvena nega
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 4078; Prenosov: 961
.pdf Celotno besedilo (590,46 KB)

2.
Motivacija in njen vpliv na uspešnost medicinske sestre v izvajanju zdravstvene nege
Marjetka Kodermac, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili pojem motivacije in kar je z motivacijo povezano; od pozitivnih in negativnih vzrokov, ki naj bi se odražali z načinom pristopov do izvajanja zahtevanega dela, do dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost opravljenega dela. Namen magistrskega dela je razložiti in opisati vpliv motivacije medicinskih sester na učinkovitost in izvajanje zdravstvene nege, analizirati stanje motiviranosti zaposlenih v zdravstvenem domu ter iskanje predlogov in možnosti, ki bi pripomogle k večji motiviranosti vseh zaposlenih. Ugotoviti, kateri so tisti ključni dejavniki, ki pripomorejo k večji motivaciji medicinskih sester, da delo opravljajo kakovostno in predvsem z veseljem. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je zajemal 110 diplomiranih medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege v zdravstvenem domu. Rezultate raziskave smo obdelali s pomočjo programov Microsoft Office Word 2010 in Microsoft Excel 2007 ter IBM SPSS Statistics 19. S pomočjo orodja programa SPSS smo uporabili metodo analize frekvenc in hi-kvadrat test za preverjanje razlik med skupinami. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da je 55% medicinskih sester zadovoljnih s svojim delovnim mestom, 50 % pa z delovnimi pogoji. 77 % medicinskih sester je motiviranih za dobro izvajanje dela. Kot razlog za ne-motivacijo jih je 38% navedlo prenizki osebni dohodek. Ugotovili smo, da največjo motivacijo predstavljajo dobri odnosi s sodelavci s povprečnim rangom 3.7. S pomočjo primerjave smo ugotovili, da ni statistično signifikantnih razlik med višjo in nižjo izobrazbo v zadovoljstvu z delovnim mestom (p=0,278). Sklep. V današnjem času je prisotno veliko stresa, strahu in negotovosti na delovnem mestu zato je motivacija medicinskih sester zelo pomembna. V motivacijo je vpletenih veliko različnih, med seboj prepletenih notranjih in zunanjih dejavnikov, tako da je v resnici težko konstantno vzdrževati visoko raven motiviranosti. Dejavnik »prevelika količina dela, ki ga je potrebno opraviti v delovni izmeni na zaposlenega« zmanjšuje motivacijo do dela medicinskih sester. Medtem ko jih najbolj motivira dejavnik »dobri odnosi s sodelavci«. Medicinske sestre si pri svojem delu najbolj želijo dobre delovne pogoje. Takoj zatem si želijo dobro plačo, dobre odnose s sodelavci, dobro vodjo, stalnost zaposlitve, zanimivo delo, svobodo in samostojnost, varno delo, možnost strokovnega razvoja in na zadnje lahko delo.
Ključne besede: motivacija, motivacijske teorije, motivacijski dejavniki, medicinska sestra
Objavljeno: 22.10.2013; Ogledov: 2313; Prenosov: 423
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici